Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Najobsežnejša kriminalistična preiskava s področja mednarodnega tihotapljenja drog v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v javnosti sprva pustila vtis o učinkovitem delu policije, tožilstva in sodnih organov pri preiskovanju organiziranega kriminala, nato pa zamajala zaupanje v pravno državo s sodnim epilogom, še vedno buri duhove in sproža ugibanja o domnevno storjenih procesnih napakah ter upravičenosti odločitev prvostopenjskega sodišča. Sedemnajst slovenskih državljanov je bilo soočenih z obtožbami skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije o domnevno storjenih kaznivih dejanjih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in orožjem, vodenjem slovenskega dela večje mednarodne hudodelske združbe ter soudeležbah v njej. Dokazi so bili zbrani predvsem z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ki veljajo za najbolj intenzivne posege policije v ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti. V diplomski nalogi smo pojasnili temeljne zahteve kazensko-procesnega prava, pomembne za dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik, ter potek pridobivanja dokazov slovenskih in tujih varnostnih organov. Osrednji zaplet se pojavi ob pojmu utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, dokaznem standardu, ki je neizogiben element stopnje dokazovanja v primeru odredb za izvedbo določenih prikritih preiskovalnih ukrepov. Začetna faza kriminalistične preiskave je bila v zadevi Balkanski bojevnik odločilna za zakonito in dosledno nadaljevanje operativnih kriminalističnih dejanj. Utemeljeni razlogi za sum so skorajda najvišji dokazni standard in se nahajajo tik pred tistimi za izrek sodbe, zato je zahteva po odredbi za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov neutemeljena, zlasti ko gre za pomanjkanje ali negotovost zbranih informacij in podatkov o domnevnem storilcu in kaznivem dejanju. Po pravilu izločanja dokazov, kot t. i. plodov zastrupljenega drevesa, se na podlagi prvotne nezakonito izdane odredbe ali več odredb izloči ves dokazni material, pridobljen v predkazenskem postopku, sodni proces pa se praviloma konča z oprostilno sodbo. Tovrsten primer je navajanje problematike v zvezi z izločenimi slovenskimi in srbskimi dokazi.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, dokazi, analiza primera, Balkanski bojevnik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.01.2015; Ogledov: 1575; Prenosov: 276
Celotno besedilo (246,83 KB)