Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Ključne besede: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,59 MB)