Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

AKUTNE HEMODINAMSKE SPREMEMBE V KARDIOVASKULARNEM SISTEMU PRI IZVEDBI IZOMETRIČNEGA TESTA STISKA ROK
Doroteja Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Izometrični test stiska rok je metoda za proučevanje odziva kardiovaskularnega sistema na stres. Namen raziskave je predstaviti akutne hemodinamske spremembe v kardiovaskularnem sistemu. Kot ključne spremenljivke raziskave smo izpostavili: frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), diastolični krvni tlak (DBP), srednji arterijski tlak (MAP), utripni volumen srca (SV), minutni iztis srca (CO) in sistemska žilna upornost (SVR) med počitkom in pri izvedbi izometričnega testa stiska rok (IHT). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabljali različne tuje in domače strokovne članke in vire ter deskriptivno metodo dela. Kvantitativno raziskavo smo opravili z monitorjem LiDCOTM. Uporabljali smo tudi dinamometer, manšeto za roko standardne velikosti za odrasle (M). Uporabljena je bila metoda neprekinjenega merjenja krvnega tlaka (CNAP), ki se imenuje metoda po Penazu, pri kateri smo uporabljali manšeto standardne velikosti za odrasle (M). Rezultati: Pri pet od sedem zdravih mladih odraslih se po izvedbi IHT statistično poveča HR (p < 0,001). Ugotovili smo tudi, da se SBP in DBP statistično povečata na koncu izvedbe IHT ter da je pri obeh p < 0,001. MAP se statistično poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Tudi SVR se poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Pri enem preiskovancu se statistično poveča SBP, DBP, MAP in SV, dokler sta se HR in CO v ta primeru tudi povečala, ampak ne statistično pomembno. Pri drugem preiskovancu so se SBP, DBP, MAP, HR in CO povečali, razen SV, ki se statistično zmanjšal (p=0,46). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da se pri zdravih mladih odraslih parametri v kardiovaskularnem sistemu, kot so krvni tlak, frekvenca srca, srednji arterijski tlak, minutni iztis srca, utripni volumen in sistemska žilna upornost, povečajo na koncu izvedbe izometričnega testa stiska rok. Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1747; Prenosov: 159
Celotno besedilo (855,86 KB)

Ogled kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Doroteja Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o ogledu kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca v naši državi, kjer se pojavi vprašanje definicije tega dejanja. Ogled je eno od osrednjih preiskovalnih dejanj, saj je na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja. Zlasti pa zavzema ogled pomembno mesto med preiskovalnimi dejanji zato, ker se na ta način lahko organ kazenskega postopka sam neposredno prepriča o obstoju ali neobstoju kakšnega dejstva. Ogled kraja dejanja je tako neločljiva celota iskanja, zbiranja in ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za spoznavanje resnice v kazenskem postopku, ter fiksiranja in procesnega zavarovanja dokazov, ki jih sodišče potrdi in uporabi za dokazovanje krivde šele na glavni obravnavi. Torej sta pri ogledu enako pomembni tako aktivno-miselno-zaznavna dejavnost kot dokazna dejavnost. Ogled je po značaju lahko operativno-taktično dejanje ali formalno preiskovalno dejanje, po času je lahko v predkazenskem postopku ali v preiskavi ter med glavno obravnavo in izven nje, po izvajalcu pa ga lahko opravlja policist, kriminalist ali preiskovalni sodnik. Najpogosteje se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje še pred formalnim sklepom o preiskavi. Takoj, ko je odkrito dejanje, ki vsebuje znamenja kaznivega dejanja, je treba kraj pregledati, da se potrdi sum o kaznivem dejanju, da se zberejo dokazi in izsledi storilec. Dotaknila se bom prenove kazenskega postopka, katerega osnutek je ministrstvo za pravosodje že leta 2008 objavilo na svoji spletni strani. Nujnost prenove kazenskega postopka zajema tudi spremenjena zasnova postopka, v katerem bi imeli policija, državni tožilec in sodišče bistveno spremenjeno vlogo. V preiskovalnem postopku bi tako preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, vlogo garanta obdolženčevih pravic pa bi opravljal predobravnavni sodnik. Navedeni so tudi razlogi za odpravo preiskave in instituta preiskovalnega sodnika.
Ključne besede: kazniva dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, preiskovalni sodniki, tožilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 4657; Prenosov: 675
Celotno besedilo (267,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh