| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Umetnostni spomeniki na Spodnjem Štajerskem na skicah in risbah Carla Haasa kot vir za umetnostno zgodovino
Doroteja Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Zapuščina Carla Haasa je pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj nam predstavi umetnostne spomenike Spodnje Štajerske v času tretje četrtine 19. stoletja, preden so začeli vanje obsežno posegati. Med zapuščino se velik del dokumentacije navezuje na umetnostne spomenike Spodnje Štajerske. Risbe predstavljajo mesta, gradove, samostane in cerkve. Iz ohranjene Haasove dokumentacije lahko razberemo, na kakšen način so popisovali umetnostne spomenike na Štajerskem. Glavna naloga Carla Haasa in njegovega naslednika Johanna Gradta je bila popis srednjeveških spomenikov Štajerske in izdelava pripadajočega zemljevida. Z ohranjenim gradivom v Haasovi zapuščini lahko rekonstruiramo deželna potovanja deželnih arheologov po Spodnjem Štajerskem. Haasovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, drobce velikega fonda pa hranita tudi Zavod za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. S pregledom obstoječih risb si lahko pomagamo pri umetnostnozgodovinskem raziskovanju spomenikov na Spodnjem Štajerskem. Pregledane in analizirane risbe so odprle nova vprašanja in prinesle nova umetnostnozgodovinska spoznanja o ptujskogorski cerkvi, župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, cerkvi sv. Treh kraljev v nekdanjem samostanu Studenice, cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu, kartuzijah Jurklošter in Žiče. 95 % risb iz Haasove zapuščine, ki predstavljajo umetnostne spomenike na Spodnjem Štajerskem, še ni bilo objavljenih in raziskanih.
Ključne besede: Carl Haas, Johann Gradt, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter, Studenice, Ptujska Gora, Marija z Detetom, deželno potovanje, neobjavljene risbe, Spodnja Štajerska, spomeniško varstvo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1127; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

2.
Zgodovina ptujskega muzeja: njegov razvoj od mestnega do pokrajinskega muzeja Ptuj
Doroteja Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Ptujčani so z ustanovitvijo Muzejskega društva začeli z organiziranimi arheološkimi izkopavanji in s sočasno prezentacijo nabranega gradiva. Predstavili so prvo muzejsko zbirko, ki je temeljila na arheoloških najdbah. Z delovanjem muzejskega društva se je zbirka večala in bogatila. Najdragocenejšo donacijo je omogočil zbiratelj Franc Ferk, ki je svojo kulturnozgodovinsko zbirko podaril mestu Ptuju. Nastal je Mestni Ferkov muzej in mestna Ferkova knjižnica. Muzejsko društvo se je moralo odpovedati lastninjenju lastne lokalne zbirke v korist Ferkovega muzeja. Muzej in njegovo društvo je po sporu vneto nadaljevalo delo in našlo druge pomembne mecene, ki so financirali arheološka izkopavanja ali nakup dragocenih muzealij. Muzejsko društvo je neprekinjeno delovalo do prve svetovne vojne. Med člani najdemo vse pomembne ptujske meščanske družine z nemškimi in slovenskimi koreninami. Ti so s svojim prostovoljnim delom omogočili zametke bogate muzejske zbirke in ohranitev ptujske kulturne dediščine. Po prvi svetovni vojni so obnovili društveno in muzejsko delovanje. Člani muzejskega društva so poskrbeli, da so nadaljevali s promocijo ptujskega muzeja in s povezanimi arheološkimi raziskovanji. V času med obema vojnama so pridobili nove muzejske prostore, v katerih so lahko predstavili bogate muzejske zbirke. Druga svetovna vojna je prekinila delovanje Muzejskega društva, a muzej je deloval tudi med okupacijo. Po vojni je muzej postal državna ustanova, ki se je v šestdesetih letih spremenila v pokrajinski muzej. Muzej je v novi državi ustvaril nove oddelke in strokovni kolektiv, ki je urejal muzejske zbirke. S podržavljenjem gradov je muzej pridobil ptujski grad s celotno notranjo opremo, ki so jo vključili v kulturnozgodovinsko zbirko. Muzej se je kljub naklonjenosti države in občine vseskozi soočal s primanjkljajem finančnih sredstev in prostorsko stisko. Po osamosvojitvi Slovenije so nekatere zbirke pridobile status nacionalnih zbirk, in sicer zbirka orožja, glasbil, tapiserij in arheološka zbirka.
Ključne besede: Ferkov muzej, Pokrajinski muzej, Ptuj, arheološka zbirka, kulturnozgodovinska zbirka, umetnostna galerija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1139; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
ANALIZA UČINKOVITOSTI UPORABE OSNOVNIH SREDSTEV V PODJETJU X
Doroteja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili, na kakšen način podjetje lahko z računovodskimi informacijami spremlja oziroma ugotavlja, ali je pri uporabi osnovnih sredstev učinkovito. Naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu smo opredelili osnovna sredstva in najbolj običajne stroške, povezane z njimi. V drugem delu smo opredelili učinkovitost in uspešnost ter glavne kazalnike za merjenje učinkovitosti in uspešnosti osnovnih sredstev. Tretji del predstavlja analizo osnovnih sredstev v podjetju x in stroškov, povezanih z njimi, s poudarkom na presoji učinkovitosti osnovnih sredstev.
Ključne besede: analiza, osnovna sredstva, kazalniki, učinkovitost, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1088; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Intervencije v družinskih sporih z vidika občutljivosti postopka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Doroteja Kotnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje je dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile in pritiska. Vsaki prijavi katerekoli oblike nasilja sledi intervencija. Intervencija je oblika dela, pri kateri policisti s svojo navzočnostjo in zakonitimi ukrepi preprečujejo kazniva dejanja in prekrške ter vzpostavljajo red in mir. Diplomsko delo je razdeljeno na več poglavij. Najprej bomo za lažje razumevanje diplomskega dela opredelili temeljne pojme kot so: nasilje, nasilje v družini, intervencija, intervencije v družinskih sporih. Prav tako bomo v teoretičnem delu opredelili intervencijo, vrste intervencij in potek intervencij. Posebno pozornost pa bomo namenili intervencijam v družinskih sporih z vidika občutljivosti postopka. V zadnjem poglavju pa smo analizirali nekaj primerov intervencij v družinskih sporih. Ugotovili smo, da je nasilje v družini pogost pojav kljub temu, da veliko primerov le-tega sploh ni prijavljenih. Pri vsakem prijavljenem sporu oziroma nasilju sledi klic na interventno številko, zatem pa interveniranje. Pri intervencijah, kjer so prisotni otroci, morajo policisti sodelovati z nevladnimi organizacijami, zdravstvenimi ustanovami in centri za socialno delo. Pri proučevanju literature in zbiranjem statističnih podatkov smo ugotovili, da je nasilje v družini pogosta oblika kršenja pravil varnega in kvalitetnega skupnega bivanja ter kršenje človekovih pravic.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, policija, policijsko delo, intervencije, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1462; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (497,47 KB)

5.
JAVNI SPOMENIKI NA PTUJU MED LETI 1918-2014
Doroteja Kotnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V nalogi so predstavljeni javni spomeniki na Ptuju, ki so bili postavljeni od konca prve svetovne vojne in vse do danes. Spomeniki nam prikazujejo značilnosti časa nastanka, prav tako pa predstavljajo spomin na določeni dogodek ali osebo. Z nalogo sem popisala javne spomenike na Ptuju, opredelila njihovo lokacijo in urbanistično rešitev samega spomenika.
Ključne besede: javni spomeniki, Ptuj, 1918–2014, Viktor Gojkovič, doprsni kip, bronasta plastika
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2632; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici