| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Alternativne oblike podjetništva - športniki kot podjetniki
Doris Fesel, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje podjetništvo v kontekstu športa, s poudarkom na specifičnih osebnostnih lastnostih športnikov, ki jih usmerjajo k podjetniškim dejavnostim. Delo analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na podjetniško nagnjenost športnikov, vključno z izobraževalnimi programi, družbenimi vidiki ter uporabo tehnologij, kot so e-športi in digitalna orodja, ki odpirajo nove poslovne priložnosti. V raziskavi so uporabljene tako kvalitativne metode, preko intervjujev z izbranimi športniki, kot kvantitativne metode, preko anketiranja širšega nabora respondentov. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo skupne osebnostne lastnosti med športniki in podjetniki, vendar te lastnosti niso edini dejavniki, ki spodbujajo podjetniške namere. Prav tako so bile ugotovljene statistično značilne razlike v podjetniških namerah glede na spol. Finančna stabilnost se je izkazala kot pomemben motivacijski dejavnik za vstop v podjetništvo, vendar pa obstajajo tudi drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na podjetniške odločitve športnikov.
Ključne besede: podjetništvo, športno podjetništvo, podjetniške namere
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (5,46 MB)

2.
Rast samozaposlovanja: vpliv brezposelnosti na pojav freelancerjev v državah eu
Doris Fesel, 2021, diplomsko delo

Opis: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Ključne besede: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 900; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici