| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Ključne besede: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 2069; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po ZDR-1
Dora Škrobar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Ključne besede: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2680; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (904,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici