1. ZADOVOLJSTVO ŠTUDENTOV Z MENTORJI V KLINIČNEM OKOLJUAndrej Černi, 2015, diplomsko delo Opis: Uvod: Študij zdravstvene nege na 1. bolonjski stopnji omogoča študentom, da po študiju teoretičnih in metodoloških konceptov to znanje prenesejo v prakso za reševanje strokovnih in delovnih problemov. Mentorji študente vodijo na kliničnih vajah in pri pridobivanju kompetenc, ki jih pozneje potrebujejo v profesionalnem delu. Za pridobivanje znanja in kompetenc je ključnega pomena, da je študent zadovoljen z mentorji v kliničnem okolju. Namen diplomskega dela je raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnimi mentorji in šolskimi koordinatorji ter kliničnim okoljem.
Metode: S pregledom literature in pomočjo deskriptivne metode smo opisali mentorstvo, vlogo mentorjev in študentov na kliničnih vajah. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila na eni izmed slovenskih visokošolskih institucij, raziskovalni vzorec je zajemal 60 študentov drugega letnika, ki so opravljali klinične vaje na treh strokovnih področjih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da so študenti zadovoljni z mentorji v kliničnem okolju in medsebojnimi odnosi z mentorji. Študentje bi se lahko malo več vključevali v diskusije ob predaji službe. Individualno mentoriranje študentov bi moralo biti pogostejše. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo razlike v ocenjevanju mentorjev glede na strokovna področja opravljanja klinične prakse.
Diskusija in zaključek: Mentorstvo študentov tekom kliničnega izobraževanja ima pomembno vlogo. Tej vlogi je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Za pridobivanje znanja študentov je potrebno zagotavljati dobre mentorje. Potrebno je kontinuirano izobraževanje mentorjev. Za povezovanje teorije in prakse je pomembno dobro medsebojno sodelovanje med študenti, kliničnimi mentorji in koordinatorji iz visokošolske institucije.
Ključne besede: CLES+T, zadovoljstvo, mentor, mentorstvo, medicinska sestra, klinično usposabljanje, študent.
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 1855; Prenosov: 471
 Celotno besedilo (1009,71 KB) |
2. PROCES OPOLNOMOČENJA V ZDRAVSTVENI NEGIŽiga Novak, 2015, diplomsko delo Opis: Proces opolnomočenja v zdravstveni negi je način dela v zdravstveni negi, ki omogoča medicinskim sestram večjo učinkovitost pri delu ter posledično pripomore k dvigu samozavesti in večjemu občutku pripadnosti organizaciji, v kateri so medicinske sestre zaposlene. Z diplomskim delom smo želeli opisati in analizirati teoretična ozadja procesa opolnomočenja medicinskih sester v zdravstveni negi.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze strokovne literature.
Rezultati: Ključni ugotovitvi diplomskega dela sta, da imajo prav strokovni vodje zdravstvene nege najpomembnejšo vlogo v procesu opolnomočenja, ter da ima tradicionalna podoba medicinskih sester močan vpliv na sodobni proces opolnomočenja, ki se je prav zaradi stanja v tedanji družbi, pričel nekoliko pozno. Ugotovili smo, da imajo pogosto strokovni vodje zdravstvene nege največjo odgovornost, da proces opolnomočenja na oddelku oziroma v organizaciji ne steče. Pomembno je, da vodilna mesta v zdravstveni negi zasedajo ustrezno izobražene medicinske sestre, z ustreznimi znanji s področja opolnomočenja v zdravstveni negi. Menimo, da so na sam proces opolnomočenja v zdravstveni negi odločilno vplivala gibanja za enakopravnost žensk na začetku prejšnjega stoletja.
Sklep: Ključnega pomena v procesu opolnomočenja v zdravstveni negi so enotnost zaposlenih ter vodstva zdravstvene nege, vizija uspeha, pripravljenost za spremembe ter pripravljenost prevzemanja odgovornosti. Proces opolnomočenja v zdravstveni negi pozitivno vpliva na delo medicinskih sester in posledično na dobrobit pacientov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, opolnomočenje, medicinska sestra, vodenje tima zdravstvene nege, strokovni vodja zdravstvene nege.
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 1187; Prenosov: 267
Celotno besedilo (530,24 KB) |
3. Numerične veščine in sposobnost računanja odmerkov zdravil študentov zdravstvene negeGregor Romih, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Aplikacija zdravil predstavlja najzahtevnejšo kompetenco medicinskih sester, zato je pomembno, da imajo ustrezne numerične veščine in sposobnosti za računanje odmerkov zdravil. Numerične veščine so temeljnega pomena za študente, saj lahko zaradi pomanjkanja znanja, napake v povezavi z zdravili nastanejo že med kliničnim usposabljanjem študenta. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati numerične veščine in sposobnost računanja odmerkov zdravil med študenti zdravstvene nege.
Metodologija raziskovanja: Zaključno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, pri tem pa zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 242). Za analizo in prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike.
Rezultati: V povprečju so študenti računski del anketnega vprašalnika rešili s 74,1 % uspešnostjo, kar predstavlja so oceno zadostno (6). Stopnja uspešnosti pri nalogah iz numeričnih veščin je znašala 83,0 %, pri nalogah iz računanja odmerkov zdravil pa 38,8 %. Največ napak pri računanju odmerka zdravila se je pojavilo pri računanju urnega pretoka zdravila. Študenti pa so na podlagi anketnega vprašalnika poročali, da jih pri računanju odmerkov zdravil, najbolj ovira nečitljiva zdravnikova pisava.
Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študenti dobro znanje numeričnih veščin in pomanjkljivo znanje pri računanju odmerkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami drugih avtorjev. Numerične veščine so temeljnega pomena za računanje odmerkov zdravil, saj je zaradi nepravilno izračunanega odmerka zdravila, lahko ogrožena pacientova varnost. Pomanjkljivo znanje numeričnih veščin in računanja odmerkov zdravil predstavlja novo raziskovalno področje z namenom izboljšati in odpraviti težave v izobraževanju in izboljšati kakovost zdravstvene nege.
Ključne besede: znanje, splošna matematika, aplikacija terapije, določanje doze, varnost pacienta, študij
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 446; Prenosov: 224
Celotno besedilo (813,51 KB) |
4. Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapijeTanja Zadravec, 2019, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije.
Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize.
Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije.
Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Ključne besede: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 220; Prenosov: 110
Celotno besedilo (957,99 KB) |
5. Povezanost med profesionalno kakovostjo življenja in empatijo medicinskih sesterAnne Marie Roškar, 2019, magistrsko delo Opis: Profesionalna kakovost življenja vpliva na kakovost življenja posameznika. Medicinske sestre so zaradi narave dela še posebej izpostavljene tveganju za pojav izgorelosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo stopnjo empatije. Zato smo se odločili raziskati profesionalno kakovost življenja in empatijo medicinskih sester.Ugotovili smo, da je profesionalna kakovost življenja medicinskih sester povprečna, saj je večina medicinskih sester dosegla povprečno število točk pri oceni sočutja zaradi zadovoljstva (M = 41,2; SD = 4,4), izgorelosti (M = 24,1; SD = 4,6) in sekundarnega travmatskega stresa (M = 25,4; SD = 6,3). Stopnja empatije medicinskih sester je nizka (M = 43,7; SD = 5,5). Med stopnjama izgorelosti in empatije obstaja šibka negativna statistična povezava (rs = –0,17, p = 0,017).
Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, zadovoljstvo zaradi sočutja, utrujenost zaradi sočutja, izgorelost, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 110; Prenosov: 81
Celotno besedilo (482,68 KB) |
6. Varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcijeAlenka Senekovič, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Intramuskularna injekcija je pogosta intervencija v zdravstveni negi, saj je ena izmed osnovnih načinov dajanja zdravil parenteralno. Kljub pogostosti za pacienta predstavlja potencialno varnostno tveganje. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike, povezane z aplikacijo intramuskularne injekcije v glutealno področje, ki vplivajo na izide pri pacientu.
Raziskovalna metodologija in metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in CINAHL. V pregled so bili vključeni članki glede na ustreznost vsebine, vrsto raziskav, polno dostopnost in jezik. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo orodja NIH in razvrstitve v hierarhijo dokazov. Zbrani podatki so bili sintetizirani z metodo analize vsebine.
Rezultati: Značilnosti ventroglutealnega in dorzoglutealnega področja, konstitucionalne značilnosti pacienta, izbor področja in vbodnega mesta aplikacije, tehnika aplikacije in tehnike zmanjševanja bolečine so dejavniki, ki vplivajo na varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije.
Razprava in sklep: Za zagotavljanje varnosti pri aplikaciji intramuskularne injekcije je potrebno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na izide pri pacientu. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v praksi bi bilo smiselno raziskati znanje medicinskih sester o aplikaciji intramuskularne injekcije.
Ključne besede: Parenteralno dajanje zdravil, dejavniki, izidi, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientovHelena Rojko, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov, zadovoljstvo pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen je bil raziskati medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki ter kulturo varnosti v ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo. Za zbiranje podatkov smo uporabili validirana anketna vprašalnika, ki sta bila oblikovana s pomočjo spletnega orodja in posredovana preko elektronske pošte 57 zdravstvenim domovom v Sloveniji. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi deskriptivne statistike, Spearmanovega koeficienta korelacije in Kruskal-Wallisovega testa.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 210 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaznavanje medpoklicnega sodelovanja v ambulantah na primarni ravni pozitivno povezano z zaznavanjem kulture varnosti (rs = 0,440, p < 0,001). Najstarejše medicinske sestre (50 let in več) so kulturo varnosti in medpoklicno sodelovanje pozitivneje ocenile (p < 0,05) kot mlajše medicinske sestre. Prav tako so medicinske sestre z manj delovne dobe (6 do 10 let) kulturo varnosti ocenile z nižjimi povprečnimi vrednostmi (p < 0,05). Pokazala se je tudi pomembnost komunikacije in aktivnega vključevanja pri odločanju o oskrbi za paciente.
Diskusija in zaključek: Pozornost je potrebno nameniti mlajšim in manj izkušenim medicinskim sestram, ki sodelujejo z zdravnikom, in se osredotočiti na pomembne dejavnike, kot so komunikacija, prevzemanje odgovornosti in vključevanje k odločanju o zdravstveni oskrbi pacientov, s čimer vplivamo na varnost pacientov.
Ključne besede: osnovno zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci, timsko delo, komunikacija, varnost.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 37
Celotno besedilo (614,22 KB) |
8. Znanje in odnos študentov zdravstvene nege do krvodajalstvaNeža Mevc, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Študenti zdravstvene nege predstavljajo mlado, zdravo in dobro informirano populacijo o transfuzijski medicini, zaradi česar so zaželena tarča krvodajalstva. Pri izboljšanju zdravstvene strukture ima pozitiven odnos in znanje o krvodajalstvu med mlajšo generacijo velik vpliv. Namen naše raziskave je bil ugotoviti kakšno znanje in odnos imajo študenti zdravstvene nege do krvodajalstva.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivni pristop in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Anketiranje je potekalo preko spleta s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Za analizo podatkov smo uporabili Microsoft Excel ter podatke predstavili s tabelami in grafi.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 90 študentov zdravstvene nege. 67 % jih je kri darovalo vsaj enkrat. Povprečje pravilnih odgovorov na trditve, s katerimi smo preverjali znanje je bilo 83,7 %, kar kaže dobro znanje o krvodajalstvu in splošno ozaveščenost. Ugotovili smo, da imajo študenti zdravstvene nege zelo altruističen odnos do krvodajalstva. To se kaže s frekvenco krvodajalstva, ponavljajočih darovanj krvi in z izkazovanjem pripravljenosti do darovanja krvi sorodnikom ali prijateljem (99 %) in neznancem (96 %).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da so anketirani študenti zdravstvene nege dobro ozaveščeni in imajo dobro znanje ter primeren odnos do krvodajalstva kot pomembnega humanega dejanja. Študenti zdravstvene nege bi lahko bili odlični motivatorji in spodbujevalci za krvodajalstvo med študenti različnih fakultet.
Ključne besede: darovanje krvi, vedenje, ozaveščenost, altruizem, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 44
Celotno besedilo (827,58 KB) |
9. Poznavanje in uporaba sodobnih smernic pri aplikaciji intramuskularne injekcijeUrška Fekonja, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Intramuskularna injekcija je paranteralni, preventivni ali kurativni način aplikacije zdravila v mišično tkivo in predstavlja najpogosteje izvajano intervencijo v dnevni rutini medicinskih sester. Številne raziskave kažejo, da se aplikacija intramuskularne injekcije ne izvaja vedno v skladu s priporočili, ki so osnovana na raziskovalnih dokazih, zato je bil namen raziskati poznavanje, veščine in izkušnje medicinskih sester, zaposlenih na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, o aplikaciji intramuskularne injekcije.
Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. V raziskavo smo vključili 116 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, rezultate pa s pomočjo programov za statistično analizo Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics 24 z uporabo deskriptivnih statističnih metod.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre (87 %) najpogosteje odločijo za uporabo dorzoglutealne strani pri aplikaciji intramuskularne injekcije, medtem ko ventroglutealna stran večini (75,9 %) anketirancev ostaja nepoznana. Medicinske sestre se izogibajo ventroglutealni strani zaradi pomanjkljivega znanja (19,6 %), strahu pred poškodovanjem pacienta (8,5 %), nepoznavanja ventroglutealne strani (29 %) in lokalizacije vbodnega mesta (10,3 %).
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da so izkušnje in znanje medicinskih sester o aplikaciji intramuskularne injekcije v ventroglutealni predel omejeni. Medicinske sestre še vedno izvajajo aplikacijo intramuskularne injekcije po tradicionalnih metodah dela, saj o novejših rezultatih raziskav niso obveščene. Pomanjkljivo znanje poznavanja sodobnih smernic s področja intramuskularne injekcije predstavlja priložnost za dodatne raziskave. Medicinske sestre je treba izobraziti, usposobiti in spodbuditi k aplikaciji intramuskularne injekcije v ventroglutealno stran ter uporabi na dokazih utemeljene zdravstvene nege.
Ključne besede: medicinska sestra, paranteralna terapija, dorzoglutealno, ventroglutealno, znanje, veščine
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 156; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,08 MB) |
10. Pedagoške kompetence medicinske sestre glede na priporočila svetovne zdravstvene organizacijeSabina Eberl, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Kakovostna zdravstvena vzgoja je osnova za razvoj usposobljenih zdravstvenih delavcev, zato je nujno, da izobraževalne institucije nudijo podporo in smernice za razvoj učnih načrtov, ki temeljijo na določenih kompetencah. V Sloveniji pedagoške kompetence medicinskih sester učiteljic niso dobro definirane, zato je namen tega dela raziskati koncept pedagoških kompetenc medicinskih sester učiteljic in ugotoviti poznavanje le-teh glede na priporočila SZO.
Raziskovlana metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, deskriptivni pristop in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, povzet in prilagojen po raziskavi, ki jo je SZO na področju kompetenc medicinskih sester učiteljic opravljala v letih 2014-2016.
Rezultati: Ugotovili smo, da je srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege v Sloveniji enotno, primerljivo in kakovostno ter da so medicinske sestre učiteljice s pedagoškim in andragoškim izobraževanjem ter strokovnim izpitom bolj kompetentne za opravljanje svojega dela na področju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja programa učnega načrta, boljše poznajo principe sodobnega izobraževanja, kakor tudi teorije, načela in modele, na katerih temelji oblikovanje kurikuluma in vrednotenje izobraževanja, imajo večje spretnosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje kurikuluma in da se več vključujejo v poučevanje.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre učiteljice na srednješolski ravni izobraževanja poznajo pedagoške kompetence in delo opravljajo kompetentno ter strokovno. Pričujoča raziskava je pokazala, da ne zaostajamo na področju izobraževanja za najboljšimi trendi glede teorije in prakse zdravstvene nege ter da dosegamo zahteve SZO na področju kompetenc v izobraževanju.
Ključne besede: kompetence, medicinska sestra, mentor, izobraževanje, srednješolsko izobraževanje
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 108; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,82 MB) |
