| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEMŠKO-SLOVENSKA TEHNIČNA TERMINOLOGIJA NA PRIMERU ISO 12100
Dominika Portić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na strokovnega prevajalca tehničnih besedil in prevajanje tehničnih dokumentov. Posebno pozornost smo posvetili strokovni terminologiji, in sicer predvsem terminologiji s področja strojništva. Glede na hiter razvoj se posledično razvija tudi strokovna terminologija. Zaradi hitrega razvoja se vedno znova pojavlja tudi potreba po novih in novih terminih. Na primeru standarda SIST EN ISO 12100, ki vsebuje osnovno strokovno terminologijo v povezavi z varnostjo strojev, smo preučevali uporabnost take terminologije pri prevajanju tehničnih besedil. Terminologijo iz standarda smo iskali v naključno izbranih navodilih za uporabo. Tudi navodila namreč sodijo k tehničnim dokumentom in ravno z njimi se prevajalci zelo pogosto srečajo pri svojem delu. Analizirali smo navodila za mini sekljalnik, kosilnico z nitko, digitalni multimeter, potopno črpalko in za visokotlačni čistilnik. Ugotavljali smo, koliko izrazov iz standarda lahko najdemo v izbranih navodilih, s katerimi izrazi bi jih še lahko nadomestili in ali obstajajo tudi izrazi, ki so primernejši od teh, ki jih najdemo v standardu. Ugotovili smo, da je možnosti za prevajanje tovrstne terminologije veliko več, kot jih ponuja standard SIST EN ISO 12100, a gre vseeno za uporaben dokument, ki lahko služi kot dobro izhodišče vsem, ki se ukvarjajo s tehniškim prevajanjem.
Ključne besede: Tehniško prevajanje, strokovni prevajalec, standardi, strokovna terminologija, strojništvo, navodila za uporabo.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1509; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (31,67 MB)

2.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH GOVORIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Dominika Portić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici