SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridelovalni in fitoremediacijski potencial industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)
Dominika Klavž, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Čiščenje onesnaženih tal je zahtevno, še posebej, ko gre za težke kovine. Naraven način čiščenja tal imenujemo fitoremediacija. Uporabimo rastline, ki jih imenujemo hiperakumulatorji in v tkivih akumulirajo več kot 0,1 % Pb, Co, Cr in več kot 1 % Mn, Ni ali Zn. Med potencialne hiperakumulatorje spada konoplja (Cannabis sativa L.), ki smo jo analizirali s študijem predvsem tuje literature iz baz Sciencedirect, ProQuest in Web of Science in skozi lastno preliminarno raziskavo, katere rezultate smo vključili v primerjavo. Največji vpliv na pridelek konoplje ima kombinacija zgodnje setve in visoke setvene norme okrog 250 rastlin/ m². Konoplja glede na vire akumulira med 1,1 in 136,9 mg Pb/kg suhe snovi. Glede na pričakovan pridelek 10 t/ha mora rastlina akumulirati vsaj 10 kg Pb/ha, kar pa konoplja z odvzemom 10 t/ha ni dosegla. Konoplja akumulira z dodajanjem kelatnih ligandov višje koncentracije Pb iz tal, ki so še vedno prenizke, da bi jo identificirali kot hiperakumulator svinca. V primerjavi s sončnico (H. annus L.), oljno ogrščico (B. napus L.), lanom (L. usitatissimum L.) in koruzo (Zea myas L.) pa konoplja med poljščinami akumulira najvišje koncentracije Pb. Za uspešnejšo fitoremediacijo onesnaženih tal lahko kolobar kombiniramo z dvema rastlinama, ki akumulirata Pb, npr. konoplja in oljna ogrščica. Konoplja z veliko vsebnostjo Pb ima potencial v gradbeništvu, papirni industriji ali za izdelavo kompozitov. Za uživanje ali izdelavo oblačil ni primerna.
Ključne besede: konoplja, fitoremediacija, onesnaženje okolja, odvzem svinca, pridelek
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 717; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (857,69 KB)

2.
Poznavanje problematike alergenov s strani upravnikov planinskih koč in njihovo označevanje na planinskih kočah
Dominika Klavž, 2019, magistrsko delo

Opis: V hrani se nahajajo snovi, natančneje proteini, na katere telo pri nekaterih ljudeh reagira s preobčutljivostno reakcijo. Te so lahko blage, kot trebušni krči ali driska, lahko pa pride do življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka. Alergiki se hrani, ki pri njih izzove reakcijo, izogibajo. Da je izogibanje uspešno in je hrana varna za vsakega posameznika, je pomembno dosledno in enotno označevanje alergenov. Označevati je treba predpakirana živila, nepredpakirana živila in jedi v gostinskih obratih. Med te spadajo tudi planinske koče, ki so po Zakonu o gostinstvu dolžne označevati alergene. Z ogledom jedilnikov na kočah in anketnim vprašalnikom za upravnike koč smo preverili pravilnost označevanja jedilnikov in poznavanje alergenov s strani upravnikov planinskih koč. Dobljene podatke smo statistično analizirali s Kruskal-Wallisovim testom. Oblikovali smo faktor poznavanja alergenov upravnikov glede na pravilne in nepravilne odgovore in jih analizirali glede na štiri neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, izkušnje in kategorijo koče. Posebej smo analizirali tudi pravilnost vsakega odgovora glede na štiri neodvisne spremenljivke. Pokazali smo, da mlajše osebje bolje pozna problematiko alergenov. Raziskava je pokazala, da je treba osebje na planinskih kočah bolje usposobiti za poznavanje alergenov in s tem za zagotavljanje varne hrane vsem potrošnikom.
Ključne besede: hrana, alergeni, označevanje, planinske koče
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 171; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici