Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V doktorski disertaciji se osredotočamo na zaznave cenovne nepravičnosti in njihov vpliv na pritožbeno vedenje odjemalcev v različnih kontekstih. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovati in empirično preveriti model zaznav cenovne nepravičnosti. V okviru modela želimo pojasniti tudi vlogo čustev v tem kontekstu in njihov vpliv na vedenje odjemalcev. Model hkrati testiramo tudi ob pogojih visoke in nizke vpletenosti odjemalcev in ob upoštevanju interakcije mesta nakupa z mestom referenčne transakcije. Za dosego zastavljenih ciljev v teoretičnem delu disertacije najprej podrobno predstavimo cene in njihovo vlogo v marketingu. Posvetimo se tudi strategijam cenovnega razlikovanja in posebej izpostavimo izzive, ki jih za to področje predstavlja uporaba večkanalne strategije marketinških poti. Sledi podroben pregled literature na temo zaznavanja cen, ki predstavlja osnovo za razumevanje našega osrednjega koncepta: zaznane cenovne nepravičnosti. To opredelimo kot odjemalčeve zaznave pravičnosti, sprejemljivosti in razumnosti cenovnih razlik in nanje vezana čustva. Predstavimo še obstoječe pristope k merjenju tega koncepta in dosedanje ugotovitve o zaznavah cenovne nepravičnosti v večkanalnem okolju. Posvetimo se tudi preostalim ključnim konceptom pričujoče raziskave – čustvom, pritožbenemu vedenju in vpletenosti odjemalcev, ob tem pa pojasnimo tudi predhodna dognanja glede njihove povezanosti z zaznano cenovno nepravičnostjo. Na osnovi teoretičnega pregleda oblikujemo štiri glavne hipoteze, ki predvidevajo povezovanje vseh obravnavanih konceptov in tvorijo naš konceptualni model. Empirično preverjanje modela poteka skozi dve eksperimentalni študiji ob uporabi eksperimentalnih scenarijev. Analiza zbranih podatkov obsega deskriptivno statistiko in korelacijske analize, osrednji del pa temelji na modeliranju strukturnih enačb. Pri tem v prvi študiji zaradi njene pilotne narave in nekoliko manjšega vzorca uporabimo pristop MIMIC z metodo delnih najmanjših kvadratov (PLS-SEM), v drugi pa ob večjem vzorcu in z namenom testiranja teorije pristop SMM po kovariančni metodi (CB-SEM). Analize razkrijejo, da negativni čustveni odzivi na razliko v ceni vodijo do višje stopnje zaznane cenovne nepravičnosti, medtem ko pozitivni odzivi znižujejo stopnjo nepravičnosti (H1a). Samo negativni čustveni odzivi pa imajo pomemben vpliv na verjetnost pojavljanja pritožbenega vedenja – konkretno posrednega javnega pritožbenega vedenja in posrednega zasebnega pritožbenega vedenja (H1b). Pomemben dejavnik pritoževanja je tudi zaznana cenovna nepravičnost, ki vodi do višje verjetnosti neposrednega pritožbenega vedenja in višje verjetnosti posrednega zasebnega pritožbenega vedenja, vendar pa ob naraščanju zaznane nepravičnosti pada verjetnost javnega pritoževanja (H2). Preostali dve raziskovalni hipotezi ovržemo, saj ne vpletenost odjemalcev (H3) in ne interakcija mesta nakupa z mestom referenčne transakcije (H4) nimata vpliva na povezave med obravnavanimi konstrukti.
Ključne besede: Cenovna nepravičnost, zaznavanje cen, vedenje odjemalcev, pritožbeno vedenje, čustveni odzivi, vpletenost odjemalcev, večkanalni pristop, modeliranje strukturnih enačb
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,90 MB)

Opis: An increasing number of organizations face the problem of mobbing, which represents a serious, widespread problem with numerous consequences for victims, organizations, and society. We also recognize the connection this phenomenon has with the emergence of post-traumatic stress disorder (PTSD). PTSD poses one of the most critical consequences for victims of mobbing, who mostly consist of employees at lower organizational levels. Our research focuses on the prevalence of mobbing in Slovenia, its correlation to PTSD, and some differences in the subjective and objective assessments of being exposed to mobbing. We found that the prevalence of mobbing in Slovenia can be compared to some previous assessments as well as data from other countries. Among the study´s participants, 24% could be classified as regular victims of mobbing. For the first time, we link mobbing with PTSD using a Slovenian sample. We also recorded some interesting differences between subjective and objective assessments of mobbing, thereby indicating the importance of subjective conceptualizations of mobbing acts, which should be investigated in greater detail in future research.
Ključne besede: mobbing, post-traumatic stress disorder, prevalence, subjective and objective assessment, workplace health
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1657; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...