| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČINEK OSEMTEDENSKE AEROBNE VADBE PLAVALCEV V STAROSTI OD PETNAJSTEGA DO OSEMNAJSTEGA LETA
Domen Majhen, 2011, diplomsko delo

Opis: Plavanje je predvsem aerobni šport. Vadba vzdržljivosti ima v plavanju velik pomen, saj so tekmovalne discipline, (z izjemo 50 metrskih disciplin) in s tem napori, daljši od 30 sekund. Z daljšanjem tekmovalnih razdalj so vedno bolj prisotni aerobni energijski procesi. Proces treninga je sestavljen iz treh faz: planiranje, izvajanje in vodenje procesa treninga ter nadzor. Testirani plavalci so opravili 15-tedenski makrocikel, ki smo ga razdelili na 5 mezociklov. Merjenja in napredek smo spremljali v obdobju bazičnega mezocikla in mezocikla specialnega treninga. Bazični ali osnovni mezocikel treninga je trajal pet tednov in sicer od 27. 9. 2010 do 31. 10. 2010. Med bazičnim ali osnovnim mezociklom treninga so plavalci in plavalke odplavali od 254 do 276 kilometrov. Glavne naloge vadbe med bazičnim ali osnovnim mezociklom so bile razvijanje aerobne kapacitete, razvijanje aerobne moči, izboljšanje najmanj dveh plavalnih tehnik ter izboljšanje splošne moči in gibljivosti. Nadaljevali smo z mezociklom specialnega treninga, ki je trajal tri tedne, in sicer od 1. 11. 2010 do 21. 11. 2010. Med mezociklom specialnega treninga so plavalci in plavalke odplavali od 144 do 158 kilometrov. Glavne naloge vadbe med mezociklom specialnega treninga so bile razvijanje specialne vzdržljivosti, ohranjanje visoke stopnje aerobne vzdržljivosti, trening aerobne moči, trening maksimalne hitrosti, izboljšanje tehnike plavanja pri večji hitrosti, ohranjanje in razvijanje hitrosti plavanja ter razvijanje psihološke tolerance na monoton aerobni trening. Skupaj so v obdobju testiranj plavalci in plavalke odplavali od 398 do 434 kilometrov. S tem mezociklom smo končali s testiranji. Vsi treningi in testi merjenja, z izjemo antropometrije, so bili opravljeni v 50-metrskem bazenu na kopališču Kodeljevo. Plavalci in plavalke so v času celotnega makrocikla tedensko opravljali 9 treningov v vodi in 3 treninge na suhem. V nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike pri nekaterih fizioloških, tehničnih in antropometrijskih parametrih, izmerjenih v obdobju 8 tednov vadbe (od 27. 9. 2010 do 22. 11. 2010) pri skupini šestih plavalcev in plavalk. Pri vadbi in merjenjih so sodelovali trije plavalci in tri plavalke. Vsi merjenci in merjenke so bili med najboljšimi slovenskimi plavalci in plavalkami v svoji kategoriji. Stari so bili med 15 in 18 let. Na testiranja so prišli prostovoljno in na lastno odgovornost. Pri testiranjih so mi pomagali trenerji nekaterih merjencev, pri antropometriji in sestavi telesa pa medicinska sestra s Fakultete za šport v Ljubljani. Z merjenci smo opravili naslednje teste: 1. stopnjevani test za določitev laktatnega praga in anaerobnega praga po kriteriju OBLA, ki se uporablja za kriterij praga LA 4mmol/l, smo v obdobju 8 tednov izvedli petkrat (27. 9. 2010, 11. 10. 2010, 25. 10. 2010, 8. 11. 2010 in 22. 11. 2010); 2. test določanja kritične hitrosti smo izvedli petkrat ob enakih datumih vedno na začetku tedenskega mikrocikla v obdobju 8 tednov; 3. izmero antropometrije in sestave telesa je opravila medicinska sestra s Fakultete za šport, in sicer na začetku testirnega obdobja (29. 9. 2010 in 30. 9. 2010) in na koncu testirnega obdobja (24. 11. 2010 in 25. 11. 2010). Rezultati v raziskavi so pokazali, da so merjenci napredovali v vzdržljivosti: hitrost plavanja na laktatnem pragu, hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA (Onset of Blood Lactic Acid)) in hitrost plavanja pri kritični hitrosti. Tudi tehnični parametri (frekvenca zavesljajev) in antropometrijski parametri (% mišične mase, % maščobne mase, endomorfna morfološka komponenta) so se izboljšali in prilagodili na vzdržljivostno vadbo. Hitrost plavanja pri kritični hitrosti je višja kot hitrost plavanja na anerobnem pragu po kriterijih OBLA. Najvišja hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA je bila 1,35 m/s in pri kritični hitrosti 1,39 m/s. Hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA se je povišala za 5,98 % in pri kritični hitrosti za 4,42 %. Trend
Ključne besede: plavanje, vadba vzdržljivosti, proces treninga
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 2406; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici