| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, magistrsko delo

Opis: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Ključne besede: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 556; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

2.
3.
Določevanje monosaharidov v izvlečku make (Lepidium meyenii) z GC-MS
Domen Kermc, 2015, diplomsko delo

Opis: Ogljikove hidrate običajno določamo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) in UV-zaznavo ali s plinsko kromatografijo v povezavi z masno spektrometrijo (GC-MS). Ker so enostavni ogljikovi hidrati, kot sta fruktoza in glukoza, v raztopinah prisotni v različnih oblikah (aciklična, ciklična – furanozna in ciklična – piranozna), lahko po pripravi vzorcev za analizo pride do neželenega pojava več kromatografskih vrhov. Z zastavljenim obsegom raziskav smo razvili metodo za ločevanje in določanje monosaharidov fruktoze in glukoze v trgovsko dosegljivih vzorcih make (Lepidium meyenii) z uporabo GC-MS. Metoda po tvorbi trimetilsililiranih derivatov z reagentom N-metil-N-(trimetilsilil)trifluoroacetamidom (MSTFA) omogoča dobro ločevanje in kvantitativno določanje fruktoze in glukoze. Postopek sililiranja smo izvajali na peščeni kopeli pri temperaturi od 70 °C do 80 °C, 90 min. Izvedli smo kvantitativno analizo vzorcev make, pripravljenih z ekstrakcijo trdno-tekoče z vodo ali metanolom (0,5 g vzorca/10 mL topila) pri različnih temperaturah (40 °C, 50 °C, 70 °C, 100 °C) in različnih časovnih intervalih (1 h, 3 h). Vsebnosti fruktoze in glukoze smo določili iz umeritvenih krivulj z uporabo fenil-β-D-glukopiranozida kot internega standarda. Ugotovili smo, da so bile najvišje vsebnosti preiskovanih spojin v vzorcu make, ekstrahiranem z deionizirano vodo in segrevanjem 3 h pri 50 °C, kjer je bila povprečna vsebnost fruktoze 33 mg/g, glukoze pa 45 mg/g suhe zatehte vzorca. Vsebnost preiskovanih spojin smo določili tudi po hidrolizi vzorca, izvedeni z vodno raztopino HCl (koncentracije 0,1 M, 0,5 M, 1 M; 0,5 g vzorca/10 mL topila) pri različnih temperaturah (50 °C, 70 °C) in različnih časovnih intervalih (1 h, 3 h). Najvišje vsebnosti fruktoze in glukoze smo določili v vzorcu make, hidroliziranem z vodno raztopino HCl koncentracije 0,5 M in segrevanjem 3 h pri 70 °C. Povprečna vsebnost fruktoze je bila 224 mg/g, glukoze pa 303 mg/g suhe zatehte vzorca. V vzorcu make smo ob preiskovanih spojinah v višjih koncentracijah zasledili tudi nekatere druge ogljikove hidrate, kot sta inozitol in saharoza, vendar jih nismo kvantitativno ovrednotili.
Ključne besede: fruktoza, glukoza, plinska kromatografija, masna spektrometrija, maka, Lepidium meyenii
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1677; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici