| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLAN
Domen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1416; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (396,79 KB)

2.
3.
Vpliv sredstva Basfoliar aktiv na krepitev jablane sorte 'Topaz'
Domen Jaunik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus v ekološkem nasadu jablane sorte 'Topaz' s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. V vsakem letu je bilo v poskus vključenih 40 nakjlučno izbranih dreves in sicer 20 dreves kontrole in 20 dreves tretiranih s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima pripravek na krepitev rastlin oz. če in koliko se poveča količina in kakovost pridelka v primerjavi z netretiranimi drevesi. Ugotovili smo, da v letu 2007 ni bilo statistično značilnih razlik v količini pridelka in povprečni masi plodov med tretiranimi in netretiranimi drevesi. V letu 2008 pa so imela tretirana drevesa signifikantno večje število plodov, predvsem tistih debeline nad 65 mm.
Ključne besede: sadjarstvo, ekološka pridelava, jablana sorta 'Topaz', M9, Basfoliar aktiv
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 4692; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (223,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici