| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
ANALIZA VPLIVA NEKATERIH MORFO-FUNKCIONALNIH KARAKTERISTIK OTROK 13-15 LET STAROSTI NA USPEH V PLAVANJU
Andrej Pahernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je ugotoviti, katere morfološke lastnosti se uporabljajo za izbiro mladih plavalcev in kolikšen vpliv imajo na uspeh v plavanju. Že v teoretičnem delu je natančno opisana selekcija mladih športnikov oziroma plavalcev, kdaj se uporablja in kdaj se prične. Plavalna uspešnost je močno odvisna od lastnosti, ki so v glavnem odvisne od morfoloških značilnosti, hidrostatične lastnosti negibnega telesa, od razmerja med specifično težo telesa in vode, hidrodinamične lastnosti negibnega telesa — drsenje, od čelnega preseka in plovnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na uspešnost v tekmovalnem plavanju kot so značilnosti, lastnosti in sposobnosti plavalca. V raziskovalnem delu, smo predstavili rezultate meritev s pomočjo statističnih podatkov plavalcev starih od 13 do 15 let, ki jih je opravljala Fakulteta za šport v Ljubljani. Zanimalo nas je katere morfološke lastnosti so značilne za mlade plavalce in v kolikšni meri vplivajo na uspeh v disciplini 50m kravl. Zbrane podatke smo analizirali in obdelali, tako smo dobili potrditev, da so vsi testi morfoloških značilnosti, ki jih uporabljajo za izbiro mladih plavalcev, odlično sestavljeni.
Ključne besede: morfološke lastnosti, plavalna uspešnost
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1050; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (860,93 KB)

5.
IZBOLJŠANJE OBSTOJEČE METODE UČENJA PLAVANJA OTROK STARIH OD 4 DO 6 LET
Tanja Kumprej, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen dela je predstaviti in izboljšati klasično metodo učenja plavanja za otroke od 4. do 6. leta starosti. V Sloveniji je sistem oplavanjevanja kljub prizadevanjem v zadnjih letih še vedno premalo učinkovita. Rezultati učenja plavanja niso zadovoljivi (predvsem ne pri najmlajših). Glede na to, da je učenju plavanja namenjeno sorazmerno zadostno število ur, gre vzroke za takšno stanje v največji meri iskati v premalo učinkovitih metodah učenja plavanja. V diplomski nalogi je predstavljena zgodovina plavalnega opismenjevanja v Sloveniji. Povzela sem stanje plavanja v učnem načrtu vrtca. Podrobneje je predstavljena klasična metoda učenja plavanja z 10-urnim programom učenja plavanja. Prav tako je predstavljena Fredova metoda učenja plavanja. Za učenje plavanja v tem obdobju so zelo pomembni pripomočki, ki jih uporabljamo za učenje. Prav tako morajo ustrezati vsi pogoji, ki jih potrebujemo za svoje delo, in vse te pogoje ter pripomočke sem v diplomski nalogi opisala in predstavila. V diplomski nalogi je uporabljena primerjalna metoda. Opisala sem program plavanja s klasično metodo učenja plavanja za otroke, stare od 4 do 6 let. Pri tem sem se opirala na domačo in tujo literaturo, na lastne izkušnje in mnenje vaditeljev plavanja, ki učijo otroke plavati v nizki vodi po klasični metodi učenja plavanja.
Ključne besede: Ključne besede: učenje, plavanje, predšolsko obdobje, metoda, klasična metoda.
Objavljeno: 02.03.2011; Ogledov: 2928; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (699,53 KB)

6.
UČINEK OSEMTEDENSKE AEROBNE VADBE PLAVALCEV V STAROSTI OD PETNAJSTEGA DO OSEMNAJSTEGA LETA
Domen Majhen, 2011, diplomsko delo

Opis: Plavanje je predvsem aerobni šport. Vadba vzdržljivosti ima v plavanju velik pomen, saj so tekmovalne discipline, (z izjemo 50 metrskih disciplin) in s tem napori, daljši od 30 sekund. Z daljšanjem tekmovalnih razdalj so vedno bolj prisotni aerobni energijski procesi. Proces treninga je sestavljen iz treh faz: planiranje, izvajanje in vodenje procesa treninga ter nadzor. Testirani plavalci so opravili 15-tedenski makrocikel, ki smo ga razdelili na 5 mezociklov. Merjenja in napredek smo spremljali v obdobju bazičnega mezocikla in mezocikla specialnega treninga. Bazični ali osnovni mezocikel treninga je trajal pet tednov in sicer od 27. 9. 2010 do 31. 10. 2010. Med bazičnim ali osnovnim mezociklom treninga so plavalci in plavalke odplavali od 254 do 276 kilometrov. Glavne naloge vadbe med bazičnim ali osnovnim mezociklom so bile razvijanje aerobne kapacitete, razvijanje aerobne moči, izboljšanje najmanj dveh plavalnih tehnik ter izboljšanje splošne moči in gibljivosti. Nadaljevali smo z mezociklom specialnega treninga, ki je trajal tri tedne, in sicer od 1. 11. 2010 do 21. 11. 2010. Med mezociklom specialnega treninga so plavalci in plavalke odplavali od 144 do 158 kilometrov. Glavne naloge vadbe med mezociklom specialnega treninga so bile razvijanje specialne vzdržljivosti, ohranjanje visoke stopnje aerobne vzdržljivosti, trening aerobne moči, trening maksimalne hitrosti, izboljšanje tehnike plavanja pri večji hitrosti, ohranjanje in razvijanje hitrosti plavanja ter razvijanje psihološke tolerance na monoton aerobni trening. Skupaj so v obdobju testiranj plavalci in plavalke odplavali od 398 do 434 kilometrov. S tem mezociklom smo končali s testiranji. Vsi treningi in testi merjenja, z izjemo antropometrije, so bili opravljeni v 50-metrskem bazenu na kopališču Kodeljevo. Plavalci in plavalke so v času celotnega makrocikla tedensko opravljali 9 treningov v vodi in 3 treninge na suhem. V nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike pri nekaterih fizioloških, tehničnih in antropometrijskih parametrih, izmerjenih v obdobju 8 tednov vadbe (od 27. 9. 2010 do 22. 11. 2010) pri skupini šestih plavalcev in plavalk. Pri vadbi in merjenjih so sodelovali trije plavalci in tri plavalke. Vsi merjenci in merjenke so bili med najboljšimi slovenskimi plavalci in plavalkami v svoji kategoriji. Stari so bili med 15 in 18 let. Na testiranja so prišli prostovoljno in na lastno odgovornost. Pri testiranjih so mi pomagali trenerji nekaterih merjencev, pri antropometriji in sestavi telesa pa medicinska sestra s Fakultete za šport v Ljubljani. Z merjenci smo opravili naslednje teste: 1. stopnjevani test za določitev laktatnega praga in anaerobnega praga po kriteriju OBLA, ki se uporablja za kriterij praga LA 4mmol/l, smo v obdobju 8 tednov izvedli petkrat (27. 9. 2010, 11. 10. 2010, 25. 10. 2010, 8. 11. 2010 in 22. 11. 2010); 2. test določanja kritične hitrosti smo izvedli petkrat ob enakih datumih vedno na začetku tedenskega mikrocikla v obdobju 8 tednov; 3. izmero antropometrije in sestave telesa je opravila medicinska sestra s Fakultete za šport, in sicer na začetku testirnega obdobja (29. 9. 2010 in 30. 9. 2010) in na koncu testirnega obdobja (24. 11. 2010 in 25. 11. 2010). Rezultati v raziskavi so pokazali, da so merjenci napredovali v vzdržljivosti: hitrost plavanja na laktatnem pragu, hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA (Onset of Blood Lactic Acid)) in hitrost plavanja pri kritični hitrosti. Tudi tehnični parametri (frekvenca zavesljajev) in antropometrijski parametri (% mišične mase, % maščobne mase, endomorfna morfološka komponenta) so se izboljšali in prilagodili na vzdržljivostno vadbo. Hitrost plavanja pri kritični hitrosti je višja kot hitrost plavanja na anerobnem pragu po kriterijih OBLA. Najvišja hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA je bila 1,35 m/s in pri kritični hitrosti 1,39 m/s. Hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA se je povišala za 5,98 % in pri kritični hitrosti za 4,42 %. Trend
Ključne besede: plavanje, vadba vzdržljivosti, proces treninga
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 2488; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
UČENJE PLAVANJA V PRVI TRIADI DEVETLETKE
Petra Draganić, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji zelo velik poudarek na plavalnem opismenjevanju v prvi triadi devetletke. Pristojno ministrstvo je v letih 1998−1999 uresničilo cilj, da v učni načrt uvrstijo obvezne 20-urne plavalne tečaje. V diplomski nalogi je predstavljeno, s katerimi metodami in postopki je optimalno učenje plavanja ter kakšen pomen ima plavanje za življenje človeka nasploh. Predstavljeni so še cilji športne vzgoje v prvi triadi devetletke in katero raven znanja plavanja bi naj dosegli učenci v prvem triletju. Preučili bomo: • kakšni bazeni so primerni za učenje plavanja; • didaktične modele učenja; • stopnje učenja plavanja; • didaktična priporočila; • didaktične pripomočke; • napotke za izpeljavo plavalnega tečaja; • programe učenja z osnovnimi plavalnimi tehnikami. Osnovni cilj ministrstva in posledično tudi nas, ki poučujemo plavanje, je, da bi bil vsak učenec po končani osnovni šoli varen plavalec.
Ključne besede: plavanje, prva triada devetletke, osnovni program učenja, didaktični model, prosta tehnika.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 3921; Prenosov: 652
.pdf Celotno besedilo (824,79 KB)

8.
ANALIZA VPLIVA NEKATERIH MORFOLOŠKO-FUNKCIONALNIH KARAKTERISTIK PLAVALK 12-14 LET STAROSTI NA USPEH V PLAVANJU
Urška Šimenc, 2012, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je ugotoviti,katere morfološke lastnosti se lahko uporabljajo za izbiro mladih plavalk in kolikšen vpliv imajo na uspeh v plavanju.
Ključne besede: selekcija plavalcev, začetni izbori, problematika selekcije plavalcev, uspešnost v plavanju, dejavniki za doseganje uspeha v plavanju, dosedanje raziskave, raziskave antropometričnih značilnosti plavalk in njihov vpliv na uspešnost v plavanju.
Objavljeno: 05.10.2012; Ogledov: 873; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (940,15 KB)

9.
ANALIZA IN IZBOLJŠAVA 20-URNE METODIKE UČENJA PLAVANJA
Anže Pretnar, 2013, diplomsko delo

Opis: Učni načrt za športno vzgojo za osnovno šolo opredeljuje 20-urni plavalni tečaj v drugem ali tretjem razredu kot del rednega šolskega pouka športne vzgoje, zato ga morajo izpeljati vse šole, tečaj pa je za učence obvezen. Problem raziskave je bila analiza 20-urne metodike učenja plavanja z vsebinskega in organizacijskega vidika. S podatki, ki sem jih dobil na vzorcu, sem lahko izluščil posamezne dejavnike, ki bi jih bilo treba izboljšati. V diplomski nalogi so predstavljeni pomen znanja plavanja, zgodovina plavalnega opismenjevanja v Sloveniji in svetu, 20-urna metodika učenja plavanja z organizacijskega in vsebinskega vidika. Predstavljena pa je tudi metodika učenja plavanja s pomočjo pripomočkov, ki so pri tej starosti zelo pomembni. Raziskava je bila izvedena z uporabo deskriptivne metode. Podatke sem pridobil s kvantitativnim pristopom. Z objavo rezultatov bom skušal vplivati na izboljšanje prakse učenja plavanja.
Ključne besede: učenje plavanja, osnovna šola, didaktični pripomočki, 20-urna metodika plavanja.
Objavljeno: 26.04.2013; Ogledov: 1090; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

10.
Obveščevalno varnostni sistem Republike Italije - spremembe po zakonu 124/2007 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dimitrij Gračner, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsaka država ima pravico in dolžnost varovati svojo notranjo in zunanjo suverenost. V ta namen si mora zgraditi učinkovit obveščevalno-varnostni sistem. Obveščevalno-varnostne službe so sopotnik vsake politične oblasti. Preko njih država pridobiva informacije, ki so odločilnega pomena za nacionalno varnost. Ker nobena oblast ni imuna na moč, ki jo prinaša vladanje, dostikrat izrablja obveščevalno-varnostne službe za zadovoljevanje lastnih političnih interesov. Poleg tega službe za pridobivanje informacij uporabljajo metode pridobivanja podatkov, s katerimi lahko pogosto posežejo tudi v z ustavo zagotovljene človekove pravice in svoboščine. Zaradi tega je potrebno to področje regulirati s kvalitetnimi zakoni, ki urejajo obveščevalno varnostno dejavnost ter nadzor nad akterji. Republika Italija je s sprejetjem novega zakona reformirala dosedanje obveščevalno- varnostne službe in nad njimi uvedla izboljšan politični nadzor preko parlamentarnega odbora za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb, ki jo ima sedaj dejansko moč nadzirati in ne samo spremljati dogajanje v povezavi z obveščevalno-varnostnimi službami.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, nacionalna varnost, varnostni sistemi, obveščevalni sistemi, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (800,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici