| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen in uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu : doktorska disertacija
Denis Magyar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu. Pravno relevantna subjektivna dejstva so dejstva, katerih (ne)obstoj je odvisen od subjektivnega doživljanja posameznika, zato jih »zunanji opazovalci« izkustveno ne morejo zaznati. V civilnem dokaznem pravu je glavni »zunanji opazovalec« sodišče, ki mora doseči zanesljivo objektivizacijo pravno relevantnih subjektivnih dejstev. Toda obstoječe metode »subjektivizacije objektivnega« ne zagotavljajo popolne zanesljivosti. Avtor zastopa stališče, da lahko zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev poveča uporaba nevroznanstvenih odkritij. Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in drugih pravno relevantnih subjektivnih dejstev, ki se ugotavljajo v civilnem dokaznem pravu. Interdisciplinarno področje, na katerem se nevroznanstvena vprašanja prepletajo s pravnimi in obratno, imenujemo nevropravo. Ker pa nevroprava ni mogoče obravnavati brez razumevanja prava in nevroznanosti, avtor obravnava temelje civilnega dokaznega prava in nevroznanosti s temeljitim prikazom njene zgodovine, sedanjosti ter prihodnosti, nakar preide na znanstveno preučevanje razvoja nevroprava kot interdisciplinarnega področja nevroznanosti in (civilnega dokaznega) prava. Ugotavlja, da uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ne predstavlja revolucije, ampak evolucijo prava. Uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu je utemeljena na razpravnem in izjemoma na preiskovalnem načelu, pri čemer je potrebno upoštevati dejanske omejitve pri uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu in pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi obstoječih metod »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu, kakor tudi pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi nevroznanstvenih metod »objektivizacije subjektivnega« v kazenskem dokaznem pravu. Toda ne glede na omejitve – bodisi dejanske bodisi pravne – nevropravo ne bo zašlo v slepo ulico, temveč se bo razvijalo z nadaljnjim razvojem nevroznanosti. Nadaljnji razvoj bo namreč zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti in povečal zanesljivost njenih odkritij. Interdisciplinarno področje nevroznanosti in prava navsezadnje že obstaja, nevroznanstvena odkritja pa že postajajo del objektivizacije pravno relevantnih subjektivnih dejstev. Predmetna doktorska disertacija predstavlja prvo znanstveno delo, ki obravnava civilnopravne vidike prepletanja prava in nevroznanosti celostno. Znanstvena odkritja, do katerih smo prišli v doktorski disertaciji, so premaknila meje našega védenja o pomenu in uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ter predstavljajo kakovostno izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: nevropravo, civilno pravo, nevroznanost, dokazna vrednost, omejitve, subjektivna dejstva, »objektivizacija subjektivnega«
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 1335; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

2.
The use of neuroscientific discoveries in criminal and civil evidence law
Denis Magyar, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: The problem of objectification in criminal and civil evidence law is the basis of present work. Neuroscientific discoveries should be taken into account in evidentiary procedures when objectifying subjective facts. The first neuroscientific steps in objectifying pain and other subjective facts have already been made. The author outpoints certain limitations in the field of incorporation of neuroscientific discoveries into judicial procedures. He argues that some neuroscientific discoveries are already suitable for evidentiary purposes and their number will gradually increase. Neuroscience is looking forward to a gradual improvement of neuroimaging technologies that will increase the number of (reliable) discoveries applicable in evidence law. Neuroscientific discoveries are going to become an important part in objectification of subjective facts in criminal and civil procedures.
Ključne besede: Neurolaw, evidence law, neuroscience, evidential value, subjective facts, objectification of subjective
Objavljeno v DKUM: 15.01.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 33
URL Povezava na datoteko

3.
Sistematičnost kot imanentna lastnost modernega prava
Denis Magyar, 2016, magistrsko delo

Opis: Avtor obravnava sistematičnost kot imanentno lastnost modernega prava. Ugotavlja, da ta ni bila prisotna pri vseh zgodovinskih pojavnih oblikah prava, ampak se je oblikovala šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Razumevanje prava kot sistema zahteva jasno opredelitev koncepta sistemske ustrojenosti. Pri tem opaža, da se lahko splošni nauki o sistemih aplicirajo tudi na področje prava. Toda pravni sistem se od ostalih (ne)družbenih sistemov bistveno razlikuje, saj so njegovi elementi normativne kvalitete. Zaradi tega se morajo meje med pravnim sistemom in njegovim okoljem jasno določiti, saj lahko pravne posledice pripisujejo le pravni elementi. Obravnavanje prava kot sistema omogoča, da razvijemo številne koncepte pravnega sistema. Ni namreč vseeno, če pravo obravnavamo kot sistem hierarhično ali znanstveno razvrščenih pravnih pravil, ga razumemo kot zaprto ali odprto strukturo, opazujemo njegovo notranjo ali zunanjo ustrojenost, ali ga obravnavamo v njegovi idealni obliki ali kot približek temu idealu. Pravni sistem ima štiri poglavitne lastnosti, ki zagotavljajo njegovo sistematičnost. Enotnost izhaja iz t.i. temeljnega pravila, katerega poglavitna naloga je vnašanje enotnosti v pravno materijo. Koherentnost, popolnost in določnost pravnega sistema se medtem nanašajo na zahtevo, da v pravu ni pretiranih pravnih praznin, protislovij in nedoločnosti. Ker se tem pomanjkljivostim ni možno izogniti v celoti, je potrebno poiskati načine njihovega odpravljanja. Zadnje poglavje se nanaša na ugotovitev, da je koncept pravnega sistema tesno povezan s pravno razlago. Poglavitna pri tem je razlaga s pomočjo sistema, ki zajema sistematično in sistemskoskladno razlago. Avtor odgovarja tudi na številna druga vprašanja, katerih poznavanje je nujno za razumevanje glavnih tem magistrskega dela. Podrobneje prikaže razlikovanje med pravnimi pravili in pravnimi določili, normativnimi konflikti in konkurenco pravnih pravil, razveljavitvijo in neuporabo protislovnih pravnih pravil ter pravnim sistemom in pravnim redom. Zato lahko delo razumemo kot zaokrožen prikaz sistematičnosti kot imanentne lastnosti modernega prava.
Ključne besede: sistematičnost, pravni sistem, pravni red, enotnost, koherentnost, popolnost, določnost, sistematična razlaga, sistemskoskladna razlaga
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1453; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (782,07 KB)

4.
5.
BREZŽIČNI MIKROKRMILNIŠKI SISTEM ZA ZAJEMANJE VREMENSKIH PODATKOV
Denis Magyar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj in uporaba naprave za zajemanje vremenskih podatkov in brezžično pošiljanje. V okviru diplomske naloge smo razvili oddajno in sprejemno napravo. Oddajna naprava je razvita s poudarkom na čim daljšem delovanju brez ponovnega polnjenja baterije. Brezžično komunikacijo zagotavljajo RF moduli, ki delujejo na frekvenci 2.4GHz. RF moduli lahko sprejemajo podatke iz 6 oddajnikov. Sprejete vremenske podatke prikazujemo na zaslonu in jih obenem shranjujemo na SD-kartico. Izvedena je bila analiza funkcionalnosti in lastnosti praktično realiziranega sistema.
Ključne besede: mikrokrmilniki, brezžična komunikacija, temperatura, relativna vlažnost zraka, zračni tlak.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1889; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
ANALOGIJA V SODNI PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ
Denis Magyar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Analogija v sodni praksi slovenskih sodišč« ima dvojni pomen. Predstavlja zaokroženo celoto in sistematični prikaz analogije v teoriji ter sodni praksi, kar je rezultat avtorjevega celoletnega raziskovanja, hkrati pa predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje na področju analogije v sodni praksi. Menim, da diplomsko delo bralcu omogoči globok vpogled v tematiko, tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. Po uvodni predstavitvi pravnih praznin in razlogov za njihov nastanek, lahko bralec obudi znanje o analogiji, ki ga je pridobil pri predmetu pravoznanstvo, hkrati pa se mu predstavijo nova spoznanja in koncepti, ki v teoriji še niso bili razdelani. Diplomsko delo se seveda dotika tudi drugih vprašanj, ki so vsaj posredno povezana z analogijo, kot je na primer sistemizacija pravnih panog v javno in zasebno pravo, odnos med posameznimi panogami v smislu nad- in podrejenosti ter podobna vprašanja, ki so pomembna za razumevanje predmeta diplomskega dela. Zadnje poglavje je namenjeno predstavitvi sodne prakse in vprašanjem, kako praksa dojema analogijo in jo uporablja v vsakodnevnih pravnih operacijah, v sklepnem delu pa so podane končne ugotovitve in izhodišča, na katerih bo temeljilo nadaljnje raziskovanje v naslednjem oziroma naslednjih delih.
Ključne besede: pravna praznina, analogija intra legem, zakonska analogija, pravna analogija, argumentum a simili ad simile, sodna praksa, subsidiarnost, javno pravo, zasebno pravo
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 4909; Prenosov: 1014
.pdf Celotno besedilo (256,91 KB)

Iskanje izvedeno v 5.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici