SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VSEBNOSTNI TEST V PROSTORU Z ALGORITMOM POLTRAKA
Denis Horvat, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu rešujemo problem vsebnosti v prostoru s pomočjo poltraka. Problem rešujemo brez predhodne priprave podatkov in s pripravo podatkov. Osredotočimo se predvsem na metodo s pripravo podatkov, ki za delitev prostora uporablja drevesa kd. Opišemo tudi problem geometrijske robustnosti in zanj podamo možne rešitve. Vse metode testiramo na različnih modelih in jih med seboj primerjamo.
Ključne besede: 3D vsebnostni test, računalniška geometrija, drevesa kd, delitev prostora, algoritem
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1727; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

2.
UPODABLJANJE VREDNOSTI GEOMETRIJSKIH ATRIBUTOV V VOKSELSKEM PROSTORU
Denis Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opišemo postopek upodabljanja ter analize geometrijskih atributov vokselskih podatkov. Upodabljanje realiziramo z algoritmom metanja žarka(angl. ray-casting), ki skozi vokselski prostor pošlje žarek. Končno vrednost posameznega piksla prikaže s pomočjo funkcije prikaza ERT, XRAY, MIP ali LMIP. Ker se najzahtevnejši računski del za več pikslov hkrati izvaja na gračni kartici, dosežemo upodobitev v realnem času. Drugi del magistrskega dela opisuje postopek analize vokselskih podatkov, ki jo izvedemo s profifili atributnih razlik, kjer posamezen profifil določa razlika dveh zaporednih atributnih filtriranj. Izhod iz analize prikažemo z modeloma CSL in ABV, ki za predstavitev uporabljata barvna prostora HSV in CIELab LCH.
Ključne besede: algoritmi, računalniška geometrija, matematična morfologija, realno-časovno upodabljanje, profili atributnih razlik, barvni modeli
Objavljeno: 23.08.2013; Ogledov: 1351; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

3.
STISKANJE SLIK S PODATKOVNO-ODVISNO TRIANGULACIJO
Jan Maleš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo algoritem za stiskanje slik s podatkovno-odvisno triangulacijo. Ustvarili smo svojo različico algoritma redčenja s prilagajanjem, ki so jo v preteklih delih razvili Laurent Demaret, Nira Dyn in Armin Iske. V prvem delu smo analizirali implementacijske podrobnosti algoritma in argumentirali njihovo uporabo. V drugem delu smo prikazali rezultate učinkovitosti in hitrosti stiskanja podatkovno-odvisne triangulacije ter te primerjali z rezultati sodobnega algoritma JPEG. Pokazali smo, da se naša metoda v določenih situacijah obnese mnogo bolje, kadar je na sliki veliko gradientnih prehodov, v večini primerov pa sta algoritma primerljiva.
Ključne besede: računalniška multimedija, stiskanje slik, triangulacija, redčenje s prilagajanjem, kodirna shema
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 55 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

4.
Algoritem za klasifikacijo točk vegetacije iz posnetkov LiDAR
Denis Horvat, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za klasifikacijo vegetacije v podatkih LiDAR. Klasifikacijski postopek povzamemo z dvema korakoma: analiza porazdelitve točk ter analiza njihovega konteksta. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč statistično visoka razpršenost višin, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, balkone), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). Pokazali smo, da lahko s predlaganim algoritmom vegetacijo razpoznamo neodvisno od tipa vegetacije (listavci in iglavci), okolja (gorsko, gozdnato, urbano) in nivoja olistanosti. V postopku validacije algoritma smo namreč v povrečju dosegli 97,9% rezultat F1 v neurbanih območjih in 91% v urbanih, ki iz vidika težavnosti klasifikacije veljajo za zahtevnejša. Pri klasifikaciji uporabljamo samo geometrijske podatke oblaka točk, kar predstavlja prednost algoritma pred drugimi, katerih uspešnost je v veliki meri odvisna od lastnosti, kot so visoka gostota točk in zanesljivost (ali prisotnost) drugih informacij. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
Ključne besede: algoritem, daljinsko zaznavanje, LiDAR, matematična morfologija, prileganje površij, klasifikacija vegetacije
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 335; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (11,60 MB)

5.
Planar cell polarity genes frizzled4 and frizzled6 exert patterning influence on arterial vessel morphogenesis
Rene Markovič, Julien Peltan, Marko Gosak, Denis Horvat, Borut Žalik, Benjamin Seguy, Remi Chauvel, Gregoire Malandain, Thierry Couffinhal, Cécile Dupláa, Marko Marhl, Etienne Roux, izvirni znanstveni članek

Opis: Quantitative analysis of the vascular network anatomy is critical for the understanding of the vasculature structure and function. In this study, we have combined microcomputed tomography (microCT) and computational analysis to provide quantitative three-dimensional geometrical and topological characterization of the normal kidney vasculature, and to investigate how 2 core genes of the Wnt/planar cell polarity, Frizzled4 and Frizzled6, affect vascular network morphogenesis. Experiments were performed on frizzled4 (Fzd4-/-) and frizzled6 (Fzd6-/-) deleted mice and littermate controls (WT) perfused with a contrast medium after euthanasia and exsanguination. The kidneys were scanned with a high-resolution (16 μm) microCT imaging system, followed by 3D reconstruction of the arterial vasculature. Computational treatment includes decomposition of 3D networks based on Diameter-Defined Strahler Order (DDSO). We have calculated quantitative (i) Global scale parameters, such as the volume of the vasculature and its fractal dimension (ii) Structural parameters depending on the DDSO hierarchical levels such as hierarchical ordering, diameter, length and branching angles of the vessel segments, and (iii) Functional parameters such as estimated resistance to blood flow alongside the vascular tree and average density of terminal arterioles. In normal kidneys, fractal dimension was 2.07±0.11 (n = 7), and was significantly lower in Fzd4-/- (1.71±0.04; n = 4), and Fzd6-/- (1.54±0.09; n = 3) kidneys. The DDSO number was 5 in WT and Fzd4-/-, and only 4 in Fzd6-/-. Scaling characteristics such as diameter and length of vessel segments were altered in mutants, whereas bifurcation angles were not different from WT. Fzd4 and Fzd6 deletion increased vessel resistance, calculated using the Hagen-Poiseuille equation, for each DDSO, and decreased the density and the homogeneity of the distal vessel segments. Our results show that our methodology is suitable for 3D quantitative characterization of vascular networks, and that Fzd4 and Fzd6 genes have a deep patterning effect on arterial vessel morphogenesis that may determine its functional efficiency.
Ključne besede: cell polarity, vascular network, metrics, quantitative analyses
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 137; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici