| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
BANČNE GARANCIJE
Mirela Sadiković, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja so pri vsakodnevnem poslovanju izpostavljena številnim poslovnim tveganjem. Če se želi podjetje pri svojem poslovanju izogniti tveganjem, se mora proti njim ustrezno zavarovati. Najzanesljivejši in najenostavnejši instrument zavarovanja je bančna garancija. Bančna garancija pogodbenim partnerjem zagotavlja večjo varnost, obema zmanjšuje tveganje pred morebitnim neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Banka z izdajo garancije jamči, da bo uporabniku garancije plačala znesek, če kupec oziroma nalogodajalec ne bo izpolnil svojih pogodbenih obveznosti kot je dogovorjeno v osnovni pogodbi, ki je glavni temelj za izdajo garancije. Bančne garancije so zelo varen instrument zavarovanja, obenem pa tudi zelo drag instrument zavarovanja, saj spadajo med bančne storitve, za katere si banke obračunavajo razmeroma visoke provizije.
Ključne besede: Bančna garancija, banka, storitvene garancije, plačilne garancije, naročnik garancije, upravičenec (koristnik), izdaja garancije.
Objavljeno: 26.01.2010; Ogledov: 2709; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (236,64 KB)

3.
UPRAVLJANJE INVESTICIJSKEGA PORTFELJA BANKE
Alma Šljivar, 2009, diplomsko delo

Opis: Ne glede na to, za kakšno vrsto investicij se banka v nekem danem trenutku odloča, je pomembno, da preudarno določi cilje in namen, ki jih želi z investiranjem doseči. Končni cilj vsakega investicijskega portfelja je maksimizirati dobiček ob danem tveganju. Z ohranitvijo kapitala želijo banke kot investitorji ohranjati kupno moč svojih investicij in zato opravljajo nakupe tistih vrednostnih papirjev, kjer je tveganje manjše. Eden pomembnejših ciljev banke je likvidnost, ki je pomembna za opravljanje vseh tekočih plačilnih obveznosti. Da pa bi lahko vse obveznosti izpolnjevala, mora razpolagati z zadostno količino likvidnostnih rezerv. Le-te se lahko na podlagi zahteve centralne banke spreminjajo. Če želi banka oz. njeni strokovnjaki zadolženi za upravljanje investicijskega portfelja, racionalno in optimalno upravljati s portfeljem, morajo poznati značilnosti in vsebino tako dolžniških kot lastniških vrednostnih papirjev, da bi lahko ustrezno presodili kateri instrument znotraj posamezne kategorije lahko za banko v danem trenutku pomeni najboljšo investicijo. Pri investicijah z dolžniškimi vrednostnimi papirji, namenjenih za financiranje raznih projektov, morajo banke jamčiti za izpolnitev svojih obveznosti. Gibanje investicij v vrednostne papirje bo banka vsakoletno na podlagi tržnih trendov razporejala glede na ročnost-kratkoročne ali dolgoročne, glede na valuto-domačo ali tujo in pa glede na njihov namen pridobitve-sredstva, ki so namenjena trgovanju ali prodaji, sredstva, ki jih poseduje do zapadlosti ali pa sredstva, ki so pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Ključne besede: Ključne besede: • investicijski portfelj, • banka, • vrednostni papirji, • donosnost, • tveganje.
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 1389; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (807,58 KB)

4.
STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA - VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SPREMEMBE V EVROPSKEM IN NACIONALNEM REGULATORNEM IN NADZORNEM OKVIRU
Ivo Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Hipotekarna kriza je povzročila eno izmed največjih finančnih in kasneje gospodarskih kriz po veliki depresiji v tridesetih letih. Pojem hipotekarne krize se prvenstveno omejuje na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširil po vseh ostalih kontinentih. Izvor krize je v sekundarnem trgu hipotekarnih posojil in novih, kompleksnih ter računalniško podprtih finančnih instrumentih. Zaradi vse večje želje po zaslužku ter konstantne rasti cen nepremičnin so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji in brez preverjanja kreditnih bonitet posojilojemalcev. Prevladoval je kratkoročni pogled v prihodnost. Banke so na podlagi danih posojil posojila preko posebej za ta namen ustanovljenih podjetij listinile ter vrednostne papirje prodajale na trgu za zagotavljanje konstantnega denarnega toka. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov so se razmere na trgu zaostrile in povzročile množične prodaje in padce cen nepremičnin ter posledično izpad denarnega toka, ki je bil podlaga za izdajo vrednostnih papirjev. Slednji so tako ostali brez donosov, po mnogih pa tudi ni bilo povpraševanja. Tako ameriške kot tudi evropske banke, ki so absorbirale velike količine »okuženih« vrednostnih papirjev, so bile zaradi nične vrednosti primorane papirje odpisati, kar je povzročilo milijardne izgube ali celo propade nekaterih finančnih ustanov. Zaradi visokega tveganja, nezaupanja ter strahu na medbančnem in sploh celotnem finančnem trgu se je zaostrilo tudi poslovanje v gospodarskem sektorju. Zaradi visoke integriranosti finančnih sistemov je »okužba« z neverjetno hitrostjo ohromila tako vse evropske kot tudi svetovne sisteme. Države so pričele z ukrepi, ki bi v prvi vrsti omogočili preživetje določenim subjektom, v drugi vrsti pa oživili celoten finančni in gospodarski sistem. Finančna kriza je pokazala pomanjkljivosti tako v regulativi kot v nadzoru evropskega finančnega sistema. Finančne institucije pri svojem poslovanju tveganj, s katerimi so se soočale, niso upoštevale v zadostni meri. K temu je največ pripomogla regulacija, ki je dopuščala takšno poslovanje. Na podlagi različnih priporočil in mnenj se je ureditev že pričela spreminjati ter se bo tudi v prihodnosti. Banke bodo morale upoštevati strožja pravila, ki bodo zagotavljala večjo stabilnost v stresnih situacijah. Druge finančne institucije, ki so v preteklosti delovale v zaledju bančništva in so bile podvržene manjši regulaciji in nadzoru, bodo v prihodnosti morale upoštevati strožja pravila, saj okužba teh podjetij, tako kot bank, pomeni potencialno nevarnost za celotno stabilnost finančnega sistema. Število nadzornikov in njihove pristojnosti bodo okrepljeni. S tem se bo zagotovilo sodelovanje različnih institucij, ki bodo s skupnimi znanji, spoznanji, informacijami ter infrastrukturo zmožne hitrega opozarjanja ter tako preprečevanja dogodkov, ki bi bili potencialni sovražnik stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: hipotekarna kriza, hipotekarne posojila, listinjenje, finančna kriza, gospodarska kriza, finančna regulacija, finančni nadzor, bančništvo, zakonodaja.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2295; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (804,25 KB)

5.
MEDNARODNO BANČNIŠTVO
Irena Repa, 2009, diplomsko delo

Opis: Mednarodno bančništvo so vse bančne transakcije preko državnih mej. Dejavniki, ki vzpodbujajo tuje banke za vstop v državo, so naslednji: specifični lokacijski dejavniki, slediti strankam, gospodarska povezanost domače-gostiteljske države in predpisi v državi gostiteljici. Velikost bank, učinkovitost in omejitev domače države so za bančništvo pomembne determinante, zaradi katerih se širijo banke preko mej.
Ključne besede: mednarodne bančne storitve, bančni sistem, tveganje, regulacija in nadzor, mednarodne bančne združitve, tuje banke, mednarodne bančne krize
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 1840; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (438,36 KB)

6.
FINANCIRANJE BANKE
Jure Viderman, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke imajo vse od svojega nastanka zelo pomembno vlogo v življenju posameznika in družbe nasploh. S svojimi storitvami omogočajo družbi razne posle in transakcije, ki oblikujejo ekonomski del življenja. Banka kot posrednik med deficitnimi in suficitnimi finančnimi celicami omogoča na eni strani varčevanje in na drugi strani posojanje sredstev. Tako je financiranje eno glavnih aktivnosti in poslanstev banke, vendar sodobne banke ponujajo še ostale storitve, ki so prav tako zelo pomembne za gospodarstvo in prebivalstvo. Ker je banka pravzaprav podjetje, je njen glavni cilj dobiček. Poslovanje bank zato sledi predvsem podjetniškim načelom, a tudi bančnim, tehnološkim, informacijskim standardom in, kar je najpomembnejše, potrebam komitentov. Banke se financirajo predvsem z depoziti prebivalstva in mednarodnim bančnim zadolževanjem. Čeprav so glavni vir sredstev financiranja bank depoziti domačega prebivalstva, se lahko banke znajdejo v nezavidljivi situaciji zaradi makroekonomskih razmer, na katere nimajo vpliva. Velik problem bank predstavljata negotovost in nepredvidljivost dogajanja na svetovnih trgih. Situacija bank se lahko v zaostrenih razmerah močno poslabša, odvisno predvsem od značilnosti banke in od poslovanja v preteklosti. V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se pojavi predvsem upad zaupanja prebivalstva v bančni sektor in s tem zaostritev razmer v okviru pridobivanja sredstev prebivalstva in ostalih finančnih subjektov. Izhod iz krize lahko banke iščejo samo s pomočjo državnih ukrepov.
Ključne besede: Banka, financiranje, viri financiranja, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 2171; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (552,92 KB)

7.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Ključne besede: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2057; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

8.
INDIKATORJI FINANČNE STABILNOSTI IN NJIHOVA UPORABA NA PRIMERU ISLANDIJE
Matej Kranjc, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu je predstavljen finančni sistem in ogrodje delovanja finančne stabilnosti, ki je za nemoteno delovanje finančnega sistema ključnega pomena. Kot se je pokazalo v hipotekarni krizi, finančna (ne)stabilnost posledično vpliva tudi na gospodarski sektor. Univerzalna definicija finančne stabilnosti ne obstaja. Več raziskovalcev je podalo svojo teorijo o definiciji. Nekateri jo celo definirajo z vidika njenega nasprotja, finančne nesta-bilnosti. Na splošno lahko pojmujemo finančno stabilnost kot učinkovito razporejanje finančnih sredstev in učinkovito upravljanje s tveganji. Kot odgovor krize v azijskih in nekaterih ostalih državah v 80. in 90. letih prejšnjega stole-tja, so domače in tuje institucije začele spremljati trdnost finančnega sistema bolj intenziv-no. Za pregledovanje finančnega sistema se uporablja širok spekter instrumentov in analiti-čnega delovanja. To zajema analizo količine indikatorjev finančnega sistema in stabilnosti, vključno s testiranjem napora. Ti indikatorji se zavzemajo za rešitev prikaza finančne sta-bilnosti kot sistematičen fenomen in zato se to ne nanaša samo na finančne institucije in trge ampak tudi na realni in državni sektor, ki nastopata kot glavna dolžnika finančnih institucij ter prav tako finančne infrastrukture. Po dolgem obdobju neravnovesne rasti, je islandsko gospodarstvo vstopilo v globoko rece-sijo. Gospodarstvo bi se naj krčilo vse do konca leta 2010 in tako bo tudi nezaposlenost rasla v naslednjih dveh letih. Po veliki depreciaciji valute, bo predvideno tudi inflacija bolj narasla. Zaradi prezadolženosti treh največjih bank v Islandiji, je MDS odobril državi sred-stva v višini 2,1 mio $, saj je država prevzela vodstveno krmilo v teh bankah in začela jamčiti za njihovo premoženje. Največji oškodovanci islandskega bančništva so prebivalci skandinavskih držav in Velike Britanije. Depozite so ob državnem prevzemu bank zamrz-nili.
Ključne besede: Finančna stabilnost, Indikatorji finančne stabilnosti, Finančni sistem, Finančni sistem v Islandiji, Islandska finančna kriza, Test izjemnih situacij.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1416; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (908,58 KB)

9.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Ključne besede: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 1990; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (787,35 KB)

10.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM BANKE
Riana Tratar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili upravljanje s kapitalom ter upravljanje s tveganji, s katerimi se banke največkrat srečujejo pri svojem poslovanju. Upravljanje kapitala banke zahteva zaradi mnogih funkcij, ki jih opravlja, veliko pozornost. Ker je poslovanje banke izpostavljeno raznim vrstam tveganj, je kapital poleg vira financiranja tudi vir za pokrivanje nepričakovanih izgub in je glavno sredstvo, ki banki zagotavlja zaščito proti raznim vrstam tveganj ter ji tako omogoča varno in stabilno poslovanje. Pri upravljanju kapitala je pomembna alokacija kapitala, to pa določa strategija, kot poslovna odločitev na najvišji ravni. Namen strategije pri upravljanju kapitala je, da mora upoštevati in določiti želeni donos lastnikov in izpostavljenost tveganjem. Strategija banke določa upravljanje kapitala s politikami upravljanja banke, z donosnostjo in potrebami po kapitalu, ki jih določa izpostavljenost tveganjem zaradi poslovanja. Pri tem smo na kratko predstavili tudi primer upravljanja s kapitalom v Probanki d.d. Upravljanje s tveganji je za banko nepogrešljiva bančna funkcija, saj se glede na poslovanje nenehno izpostavlja tveganjem. Banka ne sme nadomestiti slabega upravljanja s tveganji z večjim obsegom kapitala, ampak mora strmeti k izboljšanju procesov upravljanja s tveganji, kajti noben obseg kapitala ni zadosten, kadar ima banka slab proces upravljanja s tveganji. Pri tem smo ugotovili, da je pomembno, da ima banka vzpostavljen učinkovit proces upravljanja s tveganji, ker le to banki zagotavlja konkurenčno prednost.
Ključne besede: kapital banke, kapitalska ustreznost, Basel II, upravljanje s kapitalom, alokacija kapitala, upravljanje s tveganji.
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 2271; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici