| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
David A. Moss in John A. Cisternino (urednika), New perspectives on regulation
Dejan Romih, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, svetovno gospodarstvo, finančna kriza, gospodarske krize, krize
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 0

2.
Sistemski stres v evrskem območju
Manja Kumer, 2020, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so moteči dogodki, ki pomenijo veliko izgubo v blaginji in zahtevajo hiter in učinkovit pristop držav z ukrepi, ki zagotavljajo dodatno likvidnost med krizo. Pokazatelj finančne krize je sistemski stres, ki nam pove količino uresničenega sistemskega tveganja. To izmerimo s sestavljenim kazalnikom sistemskega stresa (CISS), ki se osredotoča na sistemsko razsežnost finančnega stresa. CISS ima v evrskem območju veliko napovedno moč za makroekonomske spremenljivke, kot so inflacija, rast realnega BDP ipd. Drugi kazalnik, s katerim lahko izmerimo sistemski stres v evrskem območju, je VSTOXX. Ko prevladuje finančna kriza in nastopi finančna nestabilnost (finančni sistem ni odporen na gospodarske šoke in ni sposoben nemoteno izpolnjevati svojih temeljnih funkcij), je kazalnik CISS visok (velik sistemski stres). V nasprotnem primeru je sistemski stres majhen. V povečanem sistemskem stresu se posledice odražajo v nestabilnosti finančnega trga, ki se znajde v težavah zaradi krize ali česar koli drugega, ki negativno vpliva na finančni sistem. Finančno nestabilnost merimo z različnimi kazalniki, kot so FSRI, CISS in VIX. Prehod finančne stabilnosti v finančno nestabilnost pa imenujemo Minskyjev trenutek. Do pojava Minskyjevega trenutka je prišlo v nekaterih državah po svetu zaradi novonastalega koronavirusa. Pandemija covida-19 je povzročila izjemne padce vrednosti na finančnih trgih, posledica tega pa je bilo povečanje finančne nestabilnosti. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze. V drugem poglavju bomo predstavili definicijo finančne nestabilnosti in spoznali Minskyjev trenutek. Na kratko bomo spoznali ključne ranljivosti evrskega območja, ki privedejo do finančne nestabilnosti. Prav tako bomo obravnavali nekatera tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju, ki bi ogrozila finančno stabilnost. Za ugotavljanje finančne nestabilnosti pa uporabljamo kazalnike FSRI, CISS in VIX. Predstavili bomo tudi, kako je pandemija covida-19 vplivala na finančno nestabilnost. V drugem poglavju bomo obravnavali sistemski stres in z njim povezana kazalnika CISS, ki se uporablja za evrsko območje, ter VSTOXX. Prav tako bomo spoznali posledice sistemskega stresa za gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo obravnavali delniške indekse CAC 40, DAX in EURO STOXX 50 in analizirali njihovo gibanje. Prav tako bomo analizirali gibanje CISS a za evrsko območje. V empiričnem delu bomo izračunali koeficient korelacije med delniškimi indeksi in CISS-om za evrsko območje.
Ključne besede: CAC 40, CISS, DAX, EURO STOXX 50, finančna nestabilnost, sistemski stres, VSTOXX
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (603,99 KB)

3.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 449; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (718,92 KB)

4.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Ključne besede: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 794; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (725,09 KB)

5.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, diplomsko delo

Opis: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Ključne besede: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 544; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Slovenia's trade with Pacific rim countries, notably Australia
Dejan Romih, 2014, strokovni članek

Opis: Slovenia is dependent on trade with the rest of the world, especially with the rest of Europe, its most important foreign buying and selling market. European countries account for 90% of the value of Slovenia’s trade with the rest of the world. There are several reasons for this, such as the relatively short distance between Slovenia and other European countries. If Slovenia wants to increase the value of its trade with non-European countries, it should adopt a number of measures such as increasing the effectiveness and efficiency of its trade promotion. In this paper, the author discusses opportunities for increasing the value of Slovenia’s trade with Pacific Rim countries, notably Australia.
Ključne besede: Australia, export partner, import partner, Pacific Rim country, buying market, selling market, Slovenia, trade, trading partner
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 252; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (980,17 KB)

7.
Izvozni in uvozni kartel
Dejan Romih, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: gospodarstvo, konkurenca, trg, konkurenčnost, izvoz, uvoz
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 290; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (268,66 KB)

8.
Gospodarska diplomacija in varnost v času krize
Dejan Romih, 2013, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: economy, diplomacy, economic policy, international relations, crises, financial crisis, economic crises
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 335; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (224,83 KB)

9.
10.
Merila tržne koncentracije in tržne moči podjetij
Dejan Romih, 2011, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 222; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (66,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici