1. Empowering educators to teach online reading, learning, and comprehension skills on the example of ecological problemsMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, Hakan Sari, Metin Kiliç, Emre Öztürk, Boris Aberšek, Dejan Zemljak, 2023, strokovni članek Opis: Reading and learning are changing rapidly in today's world, and educational systems sometimes fail to keep pace. To define the needs related to reading in the modern world, the Stavanger Declaration was written, stating that students should be taught online reading and learning strategies. Educators must also adapt to this. As part of the Learning, Teaching, and Training (LTT) activities, participants (21 individuals from different levels of education) were introduced to the Internet reciprocal teaching (IRT) method. The basis of this research was to find out whether we can empower educators to teach online reading, learning, and comprehension skills in a short training session using the ubiquitous topic of ecological problems as an example. We were also interested in whether a short program that empowers educators to use IRT in their classroom can influence teachers to develop students' digital literacy in their pedagogical work. The results show that the ecological issue, with its timeliness and universal presence in our lives, is an appropriate topic for educators to teach digital literacy. The participants were successful in solving the set tasks, and all of them answered that they would use the IRT method in their future pedagogical work.
Ključne besede: digital literacy, ecological problems, internet reciprocal teaching method, problem solving, teacher trening
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Inflacijska pričakovanja v Združenih državah AmerikeMikhail Petrov, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih.
Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki.
Ključne besede: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (932,33 KB) |
3. Zaposlitvena pričakovanja v Združenih državah AmerikeŠpela Božićev, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej.
Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Privlačnost Združenih držav Amerike kot študijske destinacije za mednarodne študenteHana Sodin, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je ZDA postala ena izmed najbolj iskanih destinacij za študij, kar se odraža v naraščajočem številu mednarodnih študentov, ki se odločajo za izobraževanje v tej državi. Mednarodni študenti pogosto iščejo priložnosti za pridobitev znanja in veščin, ki jih lahko uporabijo v svoji karieri, kar ZDA zagotavljajo s široko paleto programov ter specializacij. Poleg tega so kulturne izkušnje, ki jih študenti pridobijo med študijem v ZDA, prav tako pomemben dejavnik, saj omogočajo spoznavanje različnih kultur in načinov življenja, kar obogati njihovo osebno ter profesionalno rast. Študij v ZDA lahko ponuja priložnost za pridobitev kakovostnega izobraževanja na svetovno priznanih univerzah, možnosti za štipendije, dostop do pripravništev in boljše možnosti za zaslužek. Te prednosti ZDA uvrščajo med najbolj privlačne študijske destinacije na svetu. Kljub temu pa se mednarodni študentje soočajo z nekaterimi izzivi, kot so visoki stroški študija, zapletene priseljenske politike in pomanjkanje ustrezne podpore s strani izobraževalnih institucij. Visoki stroški študija in življenjski stroški lahko predstavljajo oviro za mnoge, kar vodi do finančnega stresa ter skrbi. Poleg tega so lahko zapletene priseljenske politike in postopki pridobivanja vizumov zmedeni ter dolgotrajni, kar dodatno otežuje proces selitve in prilagajanja na novo okolje. Ugotovili smo tudi, da je jezikovna ovira pomemben dejavnik, ki vpliva na akademsko uspešnost in socialno integracijo mednarodnih študentov. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila oblikovalcem politike za izboljšanje podpore mednarodnim študentom v ZDA. Izobraževalne institucije bi morale povečati dostopnost informacij o študijskih programih, štipendijah in drugih priložnostih, kar bi olajšalo odločanje o študiju v ZDA. Poleg tega bi bilo koristno razviti programe za izboljšanje jezikovnih veščin, ki bi študentom pomagali premagati jezikovne ovire in izboljšati njihovo akademsko uspešnost. Okrepitev socialne in čustvene podpore bi prav tako pripomogla k lažjemu prilagajanju na novo okolje. Z nadaljnjim izboljševanjem teh podpornih mehanizmov lahko ZDA še naprej ohranjajo svojo privlačnost kot študijska destinacija in omogočijo mednarodnim študentom, da kar najbolje izkoristijo svoje izobraževalne priložnosti.
Ključne besede: mednarodni študenti, študijske destinacije, Združene države Amerike, mobilnost študentov, visokošolsko izobraževanje, privlačnost študija.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 14
Celotno besedilo (603,66 KB) |
5. Sistemsko likvidnostno tveganje v evrskem območjuAnže Viher, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti.
Ključne besede: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,64 MB) |
6. Umetna inteligenca in finančni nadzor v evrskem območju in Združenih državah AmerikeDarko Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem
sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov
umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov.
Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti
delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje
tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska
centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri
svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo
umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne
inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja,
kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko
uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj
natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri
makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega
sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov.
Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni
pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko
skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in
obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 12
Celotno besedilo (973,61 KB) |
7. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, diplomsko delo Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 7
Celotno besedilo (558,68 KB) |
8. Methods and models for electric load forecasting : a comprehensive reviewMahmoud A. Hammad, Borut Jereb, Bojan Rosi, Dejan Dragan, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Electric load forecasting (ELF) is a vital process in the planning of the electricity industry and plays a crucial role in electric capacity scheduling and power systems management and, therefore, it has attracted increasing academic interest. Hence, the accuracy of electric load forecasting has great importance for energy generating capacity scheduling and power system management. This paper presents a review of forecasting methods and models for electricity load. About 45 academic papers have been used for the comparison based on specified criteria such as time frame, inputs, outputs, the scale of the project, and value. The review reveals that despite the relative simplicity of all reviewed models, the regression analysis is still widely used and efficient for long-term forecasting. As for short-term predictions, machine learning or artificial intelligence-based models such as Artificial Neural Networks (ANN), Support Vector Machines (SVM), and Fuzzy logic are favored.
Ključne besede: methods, models, electric load forecasting, modeling electricity loads, electricity industry, power management, logistics
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Forecasting US tourists' inflow to Slovenia by modified holt-winters damped model : a case in the tourism industry logistics and supply chainsDejan Dragan, Abolfazl Keshavarzsaleh, Tomaž Kramberger, Borut Jereb, Maja Rosi, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Forecasting is important in many branches of logistics, including the logistics related to Tourism supply chains. With an increasing inflow of American tourists, planning and forecasting the US tourists' inflow to Slovenia have gained far more importance attention amongst scholars and practitioners. This study, therefore, was conducted to forecast the American tourists' inflow to Slovenia using one of the predictive models based on the exponential smoothing approach, namely Holt-Winters damped additive (HWDA) exponential smoothing method. The model was modified by several improvements, while the obtained results were generalized to other supply chain components. The results show that the forecasting system can predict well the observed inflow, while the methodology used to derive the model might have enriched the plethora of existing practical forecasting approaches in the tourism domain. Benchmarking demonstrates that the proposed model outperforms a competitive ARIMA model and official forecasts. The practical implications are also discussed in this paper.
Ključne besede: tourism, forecasting, Holt-Winters model, US tourists, supply chains, logistics
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Electric vehicles as electricity storages in electric power systemsVlado Popović, Borut Jereb, Milorad J. Kilibarda, Milan Andrejić, Abolfazl Keshavarzsaleh, Dejan Dragan, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Improvements in battery technology make electric vehicles more and more suitable for the use as electricity storages. Many benefits could be achieved by using electric vehicles for storing electricity in their batteries. This paper talks about the idea of electric vehicles as electricity storages in electric power systems. The idea has a great number of supporters, but also a significant part of the professional community believes that is unfeasible. This paper is not classified in either side and strives to give a realistic picture of this idea. For this purpose, findings from papers published in scientific journals are mainly used. There is also some information from websites, mainly for some technical issues. Partly, the opinions of the authors are present. Specificities of EVs and EPSs that enabled the birth of this idea are explained along with proposed concepts through which the idea can be implemented. Keeping with the vehicle to grid concept, issues about the implementation of the idea are considered. Achievements in the practical realization of the idea are also presented.
Ključne besede: electricity, electric vehicles, storages, V2G
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 2
Celotno besedilo (298,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
