SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZDELAVA PREDLOGA KRITERIJEV ZA IZBOR IZVAJALCEV IN STORITEV PRIREDITVE NOČ NA VRHNIKI
Dejan Marinčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na prireditev »Noč na Vrhniki«, ki spada v sklop Argonavtskih dni, ki se tradicionalno vsako leto odvijajo na Vrhniki. Prireditev Noč na Vrhniki je največji Vrhniški glasbeni dogodek, ki ga vsako leto organizira Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Vsako leto se srečujejo s problemom, kako izboljšati prireditev in kako bi jo lahko še bolj približali obiskovalcem. Raziskava bo pripomogla k organizaciji naslednje glasbene prireditve »Noč na Vrhniki«. S pomočjo te naloge so izbrani glasbeni izvajalci in tako se ne bo potrebno organizatorjem dodatno ukvarjati z njihovim izborom. Pripravili smo tudi predloge za izboljšanje gostinske ponudbe. Rezultati raziskave so izbrani glasbeni izvajalci za naslednjo prireditev in predlogi za izboljšanje dogodka. Iz raziskave je razvidno, kaj je obiskovalce motilo na preteklih prireditvah, podan pa je tudi predlog za odpravo teh napak.
Ključne besede: Zavod Ivan Cankar Vrhnika, Argonavtski dnevi, Noč na Vrhniki, tržna raziskava
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 821; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

2.
Kompetence vodij v domovih za ostarele v Sloveniji
Dejan Marinčič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici