Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

AVTOMATIZACIJA IN VIZUALIZACIJA POLNILNE LINIJE
Dejan Lovrenčič, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bila avtomatizacija in vizualizacija polnilne linije, ki smo jo izdelali v podjetju KO - LOVEC, d. o. o.. Avtomatizacijo polnilne linije smo izvedli s pomočjo krmilnika S7-1214c. Nato smo z namenom preizkušanja delovanja krmilniškega uporabniškega programa razvili program za računalniško vizualizacijo in animacijo polnilne linije. Kriteriji pri izbiri programskega orodja so bili: razpoložljivost in razširjenost programskega orodja, uporabnost za simulacijo, vizualizacijo in animacijo ter dostopnost gonilnikov za podporo razpoložljivih vhodno-izhodnih vmesnikov. Izbrali smo programski paket Matlab/Simulink in vhodno-izhodni vmesnik NI USB 6009. Nastavljanje parametrov in vhodnih signalov modela polnilne linije smo izvedli s pomočjo grafičnega uporabniškega vmesnika in s krmilnikovimi izhodnimi signali. Simulacijske izračune smo izvedli v okviru Simulinka, animacijo in vizualizacijo pa s pomočjo Matlabove knjižnice Simulink 3D Animation in programa V-Realm Builder.
Ključne besede: avtomatizacija industrijskih procesov, pomnilniško programirljivi krmilnik, Siemens S7-1200, simulacija, vizualizacija, Matlab/Simulink
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 1684; Prenosov: 250
Celotno besedilo (10,38 MB)

NAČRTOVANJE TRIFAZNEGA VODNO HLAJENEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA ZA POGON ELEKTRIČNEGA VOZILA
Dejan Lovrenčič, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je napraviti analitični izračun asinhronskega motorja za pogon električnega vozila ter analizirati njegovo delovanje. Ker so motorji v električnih vozilih predvideni za delovanje v širšem frekvenčnem področju, smo motor napajali s pretvornikom in opravljali preizkuse pri različnih frekvencah, saj se motorju pri večanju frekvence poveča oddana moč, povečajo se tudi izgube, kar pa vpliva na izkoristek motorja. Meritve, ki smo jih opravili smo nato primerjali z analitičnim izračunom in primerjali odstopanje med meritvami in izračunom. Vso delo in meritve smo opravili v Laboratoriju za električne stroje (LABES) na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Ključne besede: asinhronski motor, električna vozila
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2549; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh