| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnost BIM-a večstanovanjske stavbe za analizo z Metodo končnih elementov : magistrsko delo
Tim Maltar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava sodobni pristop k projektiranju v okolju BIM, s poudarkom na projektiranju nosilne konstrukcije. Predstavljeno je teoretično ozadje BIM-a in z njim povezani koncepti. Kot glavna prepreka pri zagotavljanju učinkovitejšega delovnega procesa projektantov, v smislu prihranka časa, izboljšane natančnosti in lažje komunikacije med člani projektne skupine, je izpostavljena interoperabilnost med programskimi aplikacijami. Na podlagi dejanskega projekta, izdelanega v okolju BIM, so testirani različni tipi izmenjave podatkov in opredeljena je njihova uspešnost. V zaključku je prikazana računska analiza z Metodo končnih elementov in končni grafični izdelek, to so pozicijske, opažne in armaturne risbe, vse izpeljano neposredno iz osnovnega arhitekturnega BIM-a.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MKE, modeliranje, visokogradnja, armirani beton, Revit, Sofistik, Allplan
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1856; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (11,96 MB)

2.
VLOGA GEODETSKE STROKE PRI POSEGIH V PROSTOR S POUDARKOM NA GRADNJI STANOVANJSKIH OBJEKTOV
Dejan Kvar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v uvodu pregledali kartografske podlage, ki so potrebne pred vsakim posegom v prostor, ter opisali delo geodeta pri takšnih posegih. V jedru naloge smo se osredotočili na gradnjo stanovanjskih objektov tako večstanovanjskih kot tudi individualnih objektov. Opisali smo naloge geodetske stroke skozi faze gradnje, ter pobliže spoznali nekatere pomembnejše pojme ali storitve pri gradnji, od lokacijske informacije, ureditev mej, parcelacije, geodetskega načrta, gradbenega dovoljenja, zakoličbe, vpisa v uradne evidence ipd. V tem delu smo tudi nakazali, kje bi se dalo postopek pospešiti in kje se po navadi zatika. Pred zaključkom smo tudi obdelali konkretne primere. Ti so nam na teoretične postavke, ki smo jih postavili, dali odgovore. Rezultate smo prikazali v obliki tabele, kjer je razvidno, kdaj in kako se geodet vključuje v posege v prostor oziroma pri sami gradnji objektov.
Ključne besede: kartografske podlage, večstanovanjski objekt, zakoličenje, geodet
Objavljeno v DKUM: 02.03.2010; Ogledov: 3448; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (70,00 MB)

Iskanje izvedeno v 2.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici