| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Napoved laktacijskih krivulj z uporabo regresijskih modelov in ocena izgube mleka zaradi povečanega števila somatskih celic pri kravah
Janez Jeretina, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Izkoristek genetskega potenciala in ekonomična prireja mleka sta odvisna od spremljanja rezultatov kontrole prireje na ravni kmetije. Ta je odvisna od mlečnosti krav in njihovih potekov laktacijskih krivulj, na katere med drugim vplivajo tudi okoliški dejavniki. Oblike krivulj med pasmami se bistveno ne razlikujejo, so pa razlike med prvesnicami in kravami v kasnejših laktacijah. Za oceno parametrov Wood-ove krivulje pri poljubni mlečnosti smo razvili sistem regresijskih enačb, s pomočjo katerih lahko napovemo dnevne mlečnosti in ocenimo mlečnost v želenem intervalu standardne laktacije na podlagi prvih dnevnih kontrol. Pri prvesnicah, ki še nimajo svojih podatkov o prireji, mlečnost v standardni laktaciji napovemo s pomočjo regresijskih enačb ob poznavanju plemenskih vrednosti staršev ter proizvodnosti sovrstnic. Iz standardov laktacijskih krivulj za posamezne mlečnosti nato načrtujemo potek dnevnih mlečnosti. S prihajajočimi dnevnimi kontrolami je zanesljivost napovedi še večja. Zaradi določenih okoliških dejavnikov se pogosto zgodi, da napovedanih mlečnosti ne dosežemo. Med raznoterimi razlogi so lahko tudi subklinični mastitisi, ki v prireji mleka povzročajo velike ekonomske škode. V ta namen smo vpeljali nov kazalnik presežka števila somatskih celic, ki je definiran kot presežek ŠSC nad potekom krivulje standarda ŠSC zdravih krav v standardni laktaciji. Ugotovili smo, da so lahko izgube mleka pri istem povprečnem ŠSC zaradi različne razporeditve obdobij z visokim ŠSC večje, kot jih prinese povprečno povečanje za 100.000 SC. Dokazali smo, da primerjava zgolj na povprečjih ni primeren kazalnik zdravja mlečne žleze in je IPSC boljši, saj pri njem upoštevamo zaporedno lakacijo, stadij laktacije, ko je prišlo do obolenja, višino ŠSC in intenzivnost mlečnosti.
Ključne besede: govedo, laktacijska krivulja, standard laktacijske krivulje, število somatskih celic, indeks presežka somatskih celic
Objavljeno: 06.12.2018; Ogledov: 383; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (18,65 MB)

32.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 106; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (599,60 KB)

33.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 16; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

34.
Obnašanje svinj in pujskov v času laktacije
Andreja Kristan, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: stabilnost sesnega reda, obnašanje, rast, čas sesanja, sesanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 725; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

35.
36.
37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici