SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA REZULTATOV PITANJA TELET “POHORJE BEEF”
Nežka Jurič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2870; Prenosov: 262
.pdf Polno besedilo (20,63 MB)

2.
PRIMERJAVA PROIZVODNIH LASTNOSTI KRAV ČRNO BELE PASME RAZLIČNEGA IZVORA
Tadej Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na izvor. Skupno je bilo tako vključenih 817 brejih telic, od tega 461 telic črno bele pasme slovenskega izvora (SLO) in 98 telic iz Nemčije (NE), 155 telic iz Nizozemske (NZ) in 103 telice iz Danske (DK). Uvožene živali so bile pripeljane v Slovenijo kot breje telice in dosegle od 1. do 9. laktacij. Preučevali smo lastnosti, vezane na prirejo in dolgoživost živali. Vse živali so telile v obdobju med 27. in 30. mesecem starosti, značilno najmlajše so telile živali NZ izvora (p < 0,05), med živalmi SLO, DK in NE izvora ni bilo razlik (p ≥ 0,05). Značilno najhitreje so bile izločene SLO krave, ki so v povprečju dosegle 3,6 laktacij in 23 kg mleka na molzni dan. Krave se med seboj niso značilno razlikovale v življenjski pireji mleka, maščob, beljakovin, količini mleka na molzni dan, št. laktacij, št. laktacijskih dni, št. dni od prve telitve do izločitve, št. dni od rojstva do izločitve, v dobi med telitvama in v dobi presušitve (p ≥ 0,05). Največjo življenjsko prirejo so dosegle DK krave z 29816 ± 1904 kg mleka, prav tako so imele najvišje povprečne količine beljakovin, maščob in mleka v standardnih laktacijah.
Ključne besede: krave molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2580; Prenosov: 255 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (166,09 KB)

3.
Analiza vpliva začetka krmljenja brojlerskih piščancev ROS 308 na končne rezultate reje.
Darja Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima začetek krmljenja na končno težo brojlerjev ROS 308. Piščance smo razdelili na dve testni in eno kontrolno skupino. Pogoji reje so bili za vse živali enaki, razlikovali so se le v času začetka dajanja krme posamezni skupini. Skupina A je na 0 dan tehtala 41g, skupina B 41,73g in skupina C 42,09 g. Kontrolna skupina A je dobila takoj po izvalitvi vodo in krmo, testna skupina B je dobila vodo takoj, krmo 8 ur za skupino A in testna skupina C je dobila vodo takoj, krmo pa 16 ur za skupino A. Pri preverjanju teže živali smo ugotovili, da smo pri obeh testnih skupinah dosegli manjše telesne mase. Pri konverziji krme med kontrolno in prvo testno skupino nismo ugotovili posebnih razlik, večja razlika je bila pri drugi testni skupini. Na 35. dan tehtanja je kontrolna skupina A dosegla maso 2069 g, standardni odklon 225 in konverzijo krme 1,57 kg. Prva testna skupina B je na 35. dan dosegla maso 2003 g, standardni odklon 198,95 in konverzijo krme 1,55 kg. Skupina C pa je na 35. dan dosegla maso 1834 g, standardni odklon 255,49 in konverzijo krme 1,75 kg.
Ključne besede: telesna masa / konverzija / proizvodni indeks / analiza krmljenja
Objavljeno: 04.02.2010; Ogledov: 2391; Prenosov: 710
.pdf Polno besedilo (629,96 KB)

4.
Razlike med ekološko in konvencionalno rejo prašičev glede na proučevane rastne, pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa
Marko Ocepek, 2010, magistrsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa prašičev (n=67) vzrejenih na konvencionalni način (KON) ali po načelih ekološke reje (EKO), ki so pomenila podaljšanje laktacije, več prostora v reji, izpuste in uporabo ekološke krme. Poskus je potekal v raziskovalno pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru do starosti prašičev 26 tednov. V času poskusa smo merili mikro klimatske parametre v prostorih KON in EKO skupine, beležili dnevno porabo krme (na skupino) in spremljali rast (tehtanje pri starosti 4, 6, 11, 22 in 26 tednov). Prašiči so bili nato zaklani v bližnji komercialni klavnici po standardnem postopku, kjer smo tudi opravili meritve klavnih lastnosti in kakovosti mesa. Ob primerljivi temperaturi in hitrosti gibanja zraka smo v prostorih KON skupine izmerili višje vsebnosti plinov NH3, CO2 in H2S kot v skupini EKO prašičev. Med EKO in KON skupino pujskov v času laktacije (0-4 tednov) nismo ugotovili značilnih razlik v prirastu. V obdobju od 4. do 6. tedna starosti so prašiči EKO skupine, ki niso bili odstavljeni, priraščali počasneje kot prašiči v kontroli (KON), ki so že bili odstavljeni. Zaostajanje v rasti pri EKO prašičih se je nadaljevalo vse do zadnje faze pitanja (22.-26. teden), v kateri sta obe skupini imeli podoben prirast. Zaradi nižjega dnevnega prirasta v celotnem obdobju pitanja so imeli EKO prašiči ob zakolu nižjo živo maso in maso klavnega trupa, kar se je odrazilo na klavni kakovosti trupa (manjša dolga hrbtna mišica, manjše stegno). Glede lastnosti tehnološke kakovosti mesa smo pri EKO prašičih ugotovili višjo končno vrednost pH ter višjo vsebnost intramuskularne maščobe v dolgi hrbtni mišici. Naši rezultati kažejo, da podaljšanje laktacije pri EKO prašičih lahko vpliva na upočasnitev rasti in posledično slabšo klavno kakovost. Povečanje intramuskularne maščobe pri EKO prašičih pripisujemo učinku kompenzacijske rasti v zadnjem obdobju rasti.
Ključne besede: Ključne besede: prašiči / ekološko kmetijstvo / prirast / klavne lastnosti / kakovost mesa
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3434; Prenosov: 361
.pdf Polno besedilo (379,44 KB)

5.
Primerjava enačb za ocenjevanje stabilnosti sesnega reda pujskov
Tina Pilih, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj naše raziskave je bila analiza opazovanj sesnih pujskov in določitev preferenčnosti sesnega para z matematičnimi enačbami za stabilnost izbire sesnega para. Poskus smo opravljali v Raziskovalnem in pedagoškem centeru za rejo prašičev na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, med leti 2004 in 2008. V preučevanju je bilo obravnavanih skupno 16 svinj, od tega 2 krškopoljski (KP), 7 križank linije 12 (ŠLxLW) in 7 svinj pasme ŠL (Švedski landrace). V celotni raziskavi je bilo analizirano obnašanje 134 sesnih pujskov v času 29. dnevne laktacije. Od tega je bilo 56 pujskov analiziranih s posnetkov in 78 pujskov je bilo osebno opazovanih v porodnem boksu. Vsakega posameznega pujska smo individualno preučevali v času sesanja, na katerem sesku oziroma sesnem paru se nahaja. Sesni pari so bili označeni s števili od 1 do 8, od sprednjega do zadnjega dela mamalnega kompleksa. Pri analizi smo uporabljali enačbi za stabilnost sesnega reda po Puppe in Tuchscherer (1999) in po drugi enačbi povzeti po Skoku (2004). Iz rezultatov je razvidno, da je stabilnost sesnega reda največja na sprednjem in zadnjem delu mamalnega kompleksa.
Ključne besede: pujski / sesni red / sesni par / sesek / stabilnost / mamalni kompleks /
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 2101; Prenosov: 71
.pdf Polno besedilo (259,48 KB)

6.
Uporabnost NIR spektroskopije za napovedovanje kemične sestave mesa in mesnih izdelkov
Andreja Drevenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo zanesljivost bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) za napovedovanje kemijske sestave mesa in mesnih izdelkov. Vzorcem smo kemijsko določili vsebnost intramuskularne maščobe (IMM) z ekstrakcijo po Soxhletu s predhodno hidrolizo (SIST ISO 1443, 2001), vsebnost vode (ISO 6496, 1999), vsebnost beljakovin (ISO 5983-2, 2005) ter izračunali razmerje med vodo in beljakovinami (VB). Z aparatom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA) smo posneli spektre vzorcev na območju valovnih dolžin vidne in NIR svetlobe (400-2500 nm) ter pripravili umeritvene enačbe (WinISI II programski paket) za različna spektralna območja (NIR, vidni ali celoten spekter) znotraj mišice, za različne mišice ter na vseh vzorcih skupaj. Točnost kalibracij smo ocenili s statističnimi parametri: determinacijski koeficient navzkrižne validacije (R2CV) in predikcije (R2P), standardna napaka navzkrižne validacije (SECV) in predikcije (SEP) ter razmerjem med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in standardno napako (RPD). Točnost napovedovanja je bila pri vseh enačbah odlična za vsebnost IMM (RCV: 0,91- 0,98; RPD: 3,40-6,74). Za ostale lastnosti je bila točnost (z izjemo slabe točnosti kalibracij znotraj mišice longissimus dorsi) le malo slabša (za beljakovine RCV: 0,80-0,91, RPD: 2,26-3,29; za vodo RCV: 0,73-0,98, RPD: 1,92-7,55; za VB: RCV: 0,65-0,92, RPD: 1,68-3,43). Glede na različne kazalce kalibracijske statistike lahko zaključimo, da lahko z NIRS zelo točno napovedujemo kemično sestavo mesa in mesnih izdelkov (z izjemo kalibracij za vsebnost beljakovin znotraj mišice longissimus dorsi).
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2422; Prenosov: 123
.pdf Polno besedilo (193,72 KB)

7.
ANALIZA REZULTATOV ANKET POTROŠNIKOVEGA NAKUPA EKOLOŠKEGA PRAŠIČJEGA MESA
Suzana Sušec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na slovenskem Štajerskem opravili raziskavo o potrošnikovem vedenju pri odločanju za nakup mesa ekološko rejenih prašičev in kaj vpliva na njihovo osebno odločitev. Odločili smo se za najbolj temeljito obliko anketiranja, to je individualno (osebno) anketiranje, saj zagotavlja najboljšo komunikacijo med anketirancem in anketarjem. Uporabili smo vzorec 100 naključno izbranih potrošnikov. Vsakemu anketirancu smo pojasnili, kakšen je namen anketnega vprašalnika in mu zagotovili anonimnost. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa vprašanj, prvi sklop vprašanj se je nanašal na uživanje mesa, drugi pa na demografske spremenljivke, kot so spol, starostna struktura, izobrazbena raven, število članov gospodinjstva ter ocena življenjskega standarda. Ugotovljeno je bilo, da slaba polovica anketiranih ne uživa ekološko pridelane hrane. Tisti, ki uživajo tovrstno hrano, pa posegajo po njej zelo redko. Kar 81 % anketiranih še ni poskusilo mesa ekološko rejenih prašičev. Pri 18 % vprašanih, ki pa so zaužili to meso, jih večina opazi razliko med mesom prašiča iz intenzivne in ekološke reje. Raziskavo smo izvedli v obliki anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: potrošnikovo vedenje, ekološko prašičje meso, anketni vprašalnik, individualno anketiranje, demografske spremenljivke
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1731; Prenosov: 187
.pdf Polno besedilo (901,92 KB)

8.
Obnašanje svinj in pujskov v času laktacije
Andreja Kristan, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti, obnašanje svinje med sesanji in kako sta rojstna masa in prirast pujskov povezana s pozicijo na sesku. V raziskavo smo vključili dve svinji (8 in 10 živorojenih pujskov), za preučevanje stabilnosti sesnega reda pa smo opazovali 7 gnezd. Opazovali smo sesni red, obnašanje svinje in pujskov v času laktacije. V raziskavi smo ugotovili, da svinja s spremembo položaja prekine sesanje pujskov v prvem tednu v 36% oz. 46%, ob koncu laktacije pa ta delež naraste na 83% oz. 100%. Na začetku laktacije je čas trajanja sesanja naraščal, nato pa je začel upadati. Obe svinji sta med sesanji večinoma ležali na desni strani, ne glede na to, kje je bilo gnezdo. Največ pujskov je sesalo na srednjem delu vimena (60%), najmanj pa na zadnjem (le 3%). Najbolj pogosto so pujski sesali na začetku laktacije. Težji pujski so pri svinji 1 sesali na srednjem delu mamalnega kompleksa, pri svinji 2 pa na prednjem delu. Stabilnost sesnega reda je bila že 5. dan v povprečju večja od 60% in je do konca laktacije linearno naraščala, ko je dosegla skoraj 90%.
Ključne besede: stabilnost sesnega reda, sesanje, obnašanje, čas sesanja, rast
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1755; Prenosov: 267
.pdf Polno besedilo (486,75 KB)

9.
Vpliv kontrolorja na oceno mesnatosti pri prašičih
Peter Šlamberger, 2010, diplomsko delo

Opis: Klasifikacija prašičjih trupov temelji na meritvah debeline mišice in slanine, na podlagi katerih se izračuna deleža mesa v trupu. Meritve opravi kontrolor na koncu linije klanja. Zakonodaja EU predpisuje preverjanje kontrolorjev, vendar ne določa načina preverjanja. V raziskavi smo tako želeli preveriti statistični način nadzora, ki bi temeljil na vsakdanjem delu kontrolorjev in ne na posebnih nadkontrolah. Z uporabo analize kovariance smo na zbranih podatkih testirali, ali se regresijske premice (regresijski koeficienti in konstante) kontrolorjev med seboj značilno razlikujejo. Podatke smo dobili od priznane organizacije Bureau Veritas za leto 2009 (n = 229046) in vključujejo 8 kontrolorjev in 5 klavnic. Za analizo smo uporabili povprečne vrednosti meritev vsaj dvajsetih prašičev(ponovitev) po kontrolorju za vsak kilogram mase trupa v območju od 60 do 115 kg . Najprej smo primerjali glavne kontrolorje iz vsake klavnice. Z namenom razlikovanja med vplivom kontrolorja in vplivi, povezanimi s klavnico, smo primerjali kontrolorje, ki delajo v isti klavnici in meritve enega kontrolorja, ki dela v različnih klavnicah. Raziskava je pokazala, da med kontrolorji obstajajo pomembne razlike, da pa je vpliv klavnice večji od vpliva kontrolorja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da je statistični nadzor na osnovi analize kovariance možen način nadzora.
Ključne besede: prašič, klasifikacija trupov, vpliv kontrolorja, merilna negotovost, statistična kontrola
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1553; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (976,36 KB)

10.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 3252; Prenosov: 244
.pdf Polno besedilo (3,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici