1. Predelava rudnega ostanka v podjetju Cinkarna Celje d.d.Janez Palčnik, 2023, magistrsko delo Opis: Skrb za okolje in ekološke regulacije so podjetja v zadnjih letih vzpodbudila v iskanje trajnostnih industrijskih rešitev. Čeravno se zdi, da ekološki oziroma okoljski inženiring in posodabljanje proizvodnje prinašata le veliko investicij ter manjše končne prihodke, ni tako. Z razvojem novih metod in tehnologij je možno v veliki meri enake procese izvesti ceneje, učinkoviteje ter bolj trajnostno naravnano. V magistrskem delu je predstavljen razvoj metode ponovne uporabe odpadnega rudnega ostank, z namenom povečanja učinkovitosti končne proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida. Raziskave kažejo, da je možno z relativno ugodnimi in preprostimi postopki iz odpadnega materiala pridobiti med 65 in 75 odstotki titanovega dioksida, ki bi drugače pristal na deponiji, pri čemer se masa končnega odpada zmanjša tudi do 65 odstotkov.
Ključne besede: titanov dioksid, ponovna uporaba, hidrotermalna sprememba, sulfatni postopek
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 73; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,49 MB) |
2. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na gospodarsko negotovost v RusijiNevena Vukojević, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziram gospodarsko negotovost v Rusiji, ki je nastala zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino leta 2014 ter še posebej med rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Rusko-ukrajinska vojna je povzročila spremembe na gospodarskem področju. Analize kažejo, da se je gospodarska negotovost v Rusiji ter tudi v Zahodni Evropi in po celem svetu zelo povečala. Zaradi vojne in sankcij Zahoda se je bilo rusko gospodarstvo prisiljeno prestrukturirati in prilagoditi novonastalim razmeram. Ta vojna je razen v Rusiji povzročila negotovost in krizo tudi v Evropi. Evropa je bila močno navezana na ruske energetske vire, njihova dobava pa je bila zaradi sankcij prekinjena. Tradicionalni trgi so razpadli čez noč, iščejo se nova partnerstva, vojna je povzročila tudi inflacijo in druge posledice. V diplomskem delu povzemamo dogodke, ki obremenjujejo Evropo že več kot osem let. Najboljša rešitev bi bila prekinitev vojne in umik vojaških sil v vojašnice, nato pa bi bilo treba dati možnost diplomaciji. Vzpostavitev miru bi omogočila ponovno gospodarsko sodelovanje, mogoče na novih osnovah.
Ključne besede: Gospodarstvo, negotovost, Rusija, Ukrajina, vojna
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 125; Prenosov: 18
Celotno besedilo (952,99 KB) |
3. Gospodarska in poslovna negotovost v Združenih državah AmerikeGrega Mulec, 2023, diplomsko delo Opis: Negotovost je nedoločeno stanje, ki vpliva na različna področja življenja in ekonomijo. V ekonomiji negotovost lahko spremeni investicijske odločitve, potrošniško zaupanje in politične strategije. Ekstremna negotovost lahko ovira gospodarskopolitično stabilnost in rast, a pravilno obvladovanje le-te lahko prinese boljše strategije in odločitve. Med pandemijo covida-19 je bila v ZDA izrazita gospodarska negotovost zaradi globalne krize, ki je prinesla nepredvidljive izide za podjetja, potrošnike in vlade. Za merjenje gospodarske negotovosti se uporabljajo različni indeksi, kot sta indeks gospodarskopolitične negotovosti, ki temelji na medijskih poročilih, in kazalnikov volatilnosti delniških trgov. V začetku pandemije je bil indeks volatilnosti na vrhuncu. Februar 2020 je bil ključni mesec v ZDA med koronakrizo glede na gospodarske kazalnike, kot sta bruto domači proizvod in zaposlenost. Gospodarska negotovost se v ZDA nanaša na nepredvidljivost v pričakovanjih gospodarskopolitičnih rezultatov, ki vplivajo na odločitve podjetij in posameznikov. V literaturi je bila pandemija osrednja tema raziskav glede gospodarske negotovosti v ZDA. Številni avtorji so analizirali njene različne vidike, od gospodarskopolitične negotovosti do vplivov ukrepov za omejitev širjenja virusa na gospodarstvo. Po drugi strani je poslovna negotovost v ZDA v zadnjem desetletju postala pomembna raziskovalna tema. Ta je tesno povezana z gospodarskimi politikami, ki vplivajo na podjetniške naložbene odločitve. V času pandemije covida-19 je poslovna negotovost v ZDA drastično narasla zaradi številnih dejavnikov, ki so vplivali na poslovanje. Omejitve, ki so bile uvedene za zajezitev širjenja virusa, so negativno vplivale na številna podjetja, kar je privedlo do množičnih odpuščanj in stečajev. Čeprav je vlada ZDA uvedla številne ukrepe za pomoč gospodarstvu, so številna podjetja še vedno trpela finančne izgube. Medtem ko so nekatera podjetja, zlasti tista v tehnološkem sektorju, izkoristila priložnost, ki jo je pandemija prinesla, je bilo okrevanje neenakomerno razporejeno, pri čemer so večja podjetja imela večje možnosti za prilagajanje novim razmeram. Po pandemiji je negotovost ostala prisotna, pri čemer so se globalna trgovina in dobaviteljske verige soočale s težavami. Dolgoročni vplivi pandemije na potrošniške navade in delovne razmere ostajajo neznani, kar vodi do nadaljnje negotovosti. Statistike kažejo, da je poslovna negotovost med pandemijo močno vplivala na rast prihodkov od prodaje in zaposlovanje v ZDA. Medtem ko so nekatera podjetja zabeležila izgube, so druga, kot so e-trgovci in podjetja, specializirana za digitalne storitve, doživela povečanje prihodkov.
Ključne besede: gospodarska negotovost, poslovna negotovost, gospodarskopolitična negotovost, ZDA, pandemija
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 118; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. |
5. |
6. Analiza finančnega stresa v izbranih državah evrskega območjaNatalija Kovačec, 2023, diplomsko delo Opis: Finančna kriza leta 2008 je povzročila motnje v delovanju finančnega sistema. S tem je spodbudila oblikovalce ekonomske politike k opazovanju in spremljanju finančnega stresa v finančnem sistemu ali njegovih delov. Za merjenje finančnega stresa se uporabljajo indeksi finančnega stresa. V evrskem območju uporabljamo sestavljeni kazalnik sistemskega stresa oz. CISS, s katerim merimo trenutno stanje finančne nestabilnosti v finančnem sistemu. Ta indeks uporabljajo ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike, kot je Evropska centralna banka.
V diplomskem delu bomo obravnavali finančni stres v izbranih državah evrskega območja. Na koncu bomo podali priporočila za oblikovalce ekonomske politike. Omejili se bomo na štiri države evrskega območja: Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo ter na obdobje pred finančno krizo leta 2008 in po njej. Ugotovili smo, da je finančna kriza leta 2008 vplivala na povečanje finančnega stresa v vseh štirih državah. Dosedanje raziskave kažejo, da finančni stres negativno vpliva na gospodarstvo. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da pozorno opazujejo in spremljajo razmere na finančnem trgu.
Ključne besede: CISS, evrsko območje, finančni stres
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,08 MB) |
7. International transmission of conventional and unconventional monetary policy and financial stress shocks from the euro area to RussiaSilvo Dajčman, Alenka Kavkler, Sergey Merzlyakov, Sergey E. Pekarski, Dejan Romih, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: This paper studies the international transmission of the euro area´s monetary policy and financial stress to Russia. The results show that financial stress in the euro area damages Russian economic activity and stock prices, but not its trade balance. The contractionary euro area monetary policy shock decreases Russian GDP, leads to real appreciation of the euro against the Russian rouble, damages Russian stock prices, but does not significantly affect the trade balance between countries. We also found that the Central Bank of the Russian Federation adjusts to monetary policy shocks in the euro area.
Ključne besede: conventional monetary policy, unconventional monetary policy, financial stress, Russia, international transmission
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 105; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Spillover effects of economic policy uncertainty on adult and youth unemploymentSilvo Dajčman, Alenka Kavkler, Natalia Levenko, Dejan Romih, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The paper studies the effects of foreign (the US, the UK and the Chinese) and domestic economic policy uncertainty (EPU) shocks on unemployment in Germany, France, Italy and Spain. The analysis is run separately for the rates of adult and youth unemployment. Impulse responses derived from vector autoregressive models show that the magnitudes of the responses of the adult and youth segments of the labour market are quite different. Following an uncertainty shock, the youth unemployment rate increases significantly more than the adult unemployment rate. This is the case for France, Italy and Spain. The German labour market seems to be resistant to foreign (except Chinese) and domestic EPU shocks, while the remaining labour markets, foremost the Spanish and Italian ones, are susceptible to uncertainty shocks, especially to the US EPU shocks.
Ključne besede: economic policy uncertainty, youth unemployment, adult unemployment, spillover effects, impulse responses
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 104; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Analiza spreminjanja vloge vodilnih menedžerjev informatike v podjetjihDejan Pecko, Samo Bobek, Simona Sternad Zabukovšek, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Sodobno poslovanje od vodilnih menedžerjev (direktorjev) informatike zahteva vse več poslovnih znanj in idej o tem, kako z informacijskimi rešitvami podjetjem pomagati do boljšega in učinkovitega poslovanja. Informacijska tehnologija ni več zgolj podporna funkcija, temveč lahko samostojno ali v navezi z drugimi poslovnimi procesi v podjetju ustvarja vrednost. Sodobni direktor informatike mora razumeti, kje in kako lahko informatika pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja ter na kakšen način jo vključiti v doseganje strateških ciljev podjetja. V članku analiziramo razumevanje fenomena direktorja informatike (angl. chief information officer - CIO) in napovedanih sprememb.
Ključne besede: infornatika, upravljanje, odgovornost, znanje, manager, podjetje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 66; Prenosov: 0 |
10. Podpora razvoja malih in srednjih podjetij v Sloveniji s politiko inovativnosti glede nagrajevanja in lastništva : support for the development of small and medium-sized enterprises in SloveniaDejan Avsec, 2013, strokovni članek Opis: V prispevku je ponujen model za podporo razvoja malih in srednjih podjetij v Sloveniji s politiko inovativnosti glede nagrajevanja in lastnine po metodah ESOP in USOP kot podpore za družbeno odgovornost. Njena razvitost je odvisna od lastnikov: če bi bili ti in njihovi sodelavci organizirani in lastniško stimulirani po metodah ESOP in USOP, bi jo lahko uresničili po načelih iz ISO 26000. V Sloveniji je tranzicija lastništva potekala po Zakonu o lastninskem preoblikovanju, vendar kaotično, brez plana, ESOP in USOP. Učinek ni bil optimalen, po naši oceni je manjkalo lastništvo. Organizacijsko bi ga podprlo združevanje sredstev sodelavcev z internimi kapitalskimi računi (IKR) in z internimi družbenimi kapitalskimi računi občanov (IDKR), kar bi omogočilo širitev kapitala. Po novem modelu bi bilo zagotovljeno nagrajevanje sodelavcev (plače plus variabilni prejemki), delitev inovacijskega dobička
in delitev dividende lastnikom podjetja, kar so z ESOP in USOP praktično vsi
ljudje. Svet se sooča z resnimi problemi zaradi propada gospodarstva in finančne krize, zato je nujna prenova podlage gospodarstva z razvojem družbene odgovornosti in njene podpore po metodah ESOP in USOP, ki krepita lastniški odnos in demokratizacijo. Družbena odgovornost je smer urejenega sveta.
Ključne besede: Slovenija, mala podjetja, srednja podjetja, inovacije, inovativnost, družbena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 106; Prenosov: 0 |
