| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv stopnje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja na stopnjo brezposelnosti v sloveniji in nekaterih državah evropske unije
Marja Podrižnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače). V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski). Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Ključne besede: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 621; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
INSTITUTIONAL SETTING AS A DETERMINANT OF ECONOMIC EFFECTS OF CROSS-BORDER MERGERS AND ACQUISITIONS IN EUROPEAN TRANSITION COUNTRIES
Jelena Zvezdanović Lobanova, 2017, doktorska disertacija

Opis: The aims of this dissertation are to analyse the interdependence between C-B M&As and the quality of the institutional setting and observe the economic effects of that nexus at the macroeconomic level in 22 European transition countries between 2000-2014. Our underlying hypothesis is that the progress and durability of institutional reforms are factors that have a crucial influence on the economic performance of C-B M&As in transition countries. The dynamic relationship between the economic effects of C-B M&As and institutional quality is investigated by using the system Generalized Method of Moments estimator. Since the potential benefits of foreign direct investment are determined by the institutional setup, we used different governance indicators in our calculations, both individually and in terms of their interaction with C-B M&As. With the help of our empirical analysis, we established which aspects of institutional setting have contributed most to causing the economic effects of C-B M&As, using their interaction terms with this type of FDI, so we could focus most attention on these areas. Our results indicate that C-B M&As have a negative effect on GDP per capita in the initial period. This negative impact in the year of merger and acquisition could be explained by the rise in unemployment and the crowding-out of less efficient domestic companies which are not able to withstand the competitive pressure in the domestic market. The influence of one-year lagged C-B M&As is positive and significant, suggesting that this form of FDI might have a delayed effect. However, this type of FDI does not have a positive economic impact on host transition countries in the long-run because it might be motivated by rent-seeking interests. We show that the overall quality of the institutional setting (measured with the help of the EBRD indices of structural reforms and World Bank’s Governance Indicators) is important for GDP per capita in the short and long term. On the other hand, its interaction terms with C-B M&As are negative but not significant in current period. All governance dimensions stimulate GDP per capita of host transition countries. Our findings indicate that the higher level of C-B M&As with a negative impact offsets the positive effect of the control of corruption and the rule of law on economic growth both in short and long run. Voice and accountability were found to be important for explaining an FDI’s influence on GDP per capita. In terms of the influence on domestic investment, we have found that contemporaneous M&As have a crowding-out effect, while the influence of their lagged level has a crowding-in effect. Their long term impact is also negative and significant (when controlling for overall institutional quality index and separate governance indicators), suggesting that foreign investors reduce the competition on the domestic market over time. We show that foreign investors may be motivated by rent-seeking interests based on the fact that the interdependence of C-B M&As and the overall quality of the institutional setting had a negative effect on domestic investment. We have not found evidence to support our hypothesis that overall institutional reform (as well as the speed of implementation) and its interaction with C-B M&As encourages domestic investment in European transition countries. We have found that political stability has a positive effect on domestic investment and is the only significant variable of all the institutional factors. This means this governance indicator is a crucial determinant of domestic investment in transition countries. The only significant interaction terms with a negative effect on domestic investment, are between C-B M&As and the Rule of Law and overall institutional quality. Political Stability (positive coefficient) and the interaction terms between C-B M&As and Rule of Law and overall institutional quality (both negative coefficients) have a significant impact on domestic i
Ključne besede: the quality of the institutional setting, C-B M&As, transition countries, economic effects, governance
Objavljeno: 28.06.2018; Ogledov: 949; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

3.
Tax compliance and social security contributions
Tomaž Lešnik, Davorin Kračun, Timotej Jagrič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, we will examine the causes behind the higher level of compliance with social security contributions in comparison with other tax categories in the case of Slovenia. The results of econometric models suggest that the activities of the Tax Administration of the Republic of Slovenia, which were more stringently performed in the area of social security contributions in the most recent period, are an important - but not the only factor - behind the higher level of compliance in connection with social security contributions. At the same time, the decrease in tax compliance with other taxes (income tax, corporate income tax, and VAT) did not essentially influence the higher level of compliance with social security contributions. The more consistent treatment of unpaid social security contributions as a criminal offence and the higher public awareness about the importance of paying social security contributions in the latest period are recognized as important factors which simultaneously constitute the main difference between social security contributions and other taxes. The higher level of public awareness about the benefits that result from public services financed with taxes is recognized as a possible way to more optimally collect taxes in Slovenia.
Ključne besede: social security contributions, activities of the Tax Administration of the Republic of Slovenia, tax compliance, punishment, public awareness
Objavljeno: 14.07.2017; Ogledov: 844; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (387,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Growth effects of cross-border mergers and acquisitions in European transition countries
Jelena Zvezdanović Lobanova, Davorin Kračun, Alenka Kavkler, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper deals with the economic effect of cross-border mergers and acquisitions on GDP per capita in European transition countries for the 2000- 2014 period. Our analysis shows that cross-border mergers and acquisitions have a negative effect on GDP per capita in the current period, whereas their lagged level positively impacts output performance. We found that transition countries characterized by a higher quality of institutional setting have achieved a positive impact on GDP per capita.
Ključne besede: cross-border mergers and acquisitions, institutions, GDP per capita, transition countries
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (256,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
UPORABA GOSPODARSKEGA KAZALNIKA BDP IN PREDSTAVITEV IZBRANIH SINTEZNIH KAZALNIKOV
Irena Ratković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem. Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve. Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Ključne besede: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 664; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
VZROKI NEZADOVOLJSTVA Z GLOBALIZACIJO
Aleksander Tancer, 2016, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je proces, ki krepi in intenzivira globalne odnose na številnih področjih, kot so gospodarstvo, politika, kultura, okolje idr. Proces globalizacije je in bo prinašal negativne posledice na globalno družbo. Zgodovinski razvoj procesa globalizacije nam daje vedeti, da ima ta svoje začetke pred nekaj stoletji, vendar se je z razvojem tehnologije, pospešeno mednarodno menjavo in liberalizacijo trgovine ta proces intenziviral do današnje globalne soodvisnosti držav. Globalna delitev dela vpliva na selitev ali opuščanje proizvodnje mnogih podjetij, kar prinaša posledice na trgu dela, spremembi in dinamiki dohodkovne neenakosti ter vse večjem obsegu nestandardnih oblik dela. Neenakomeren svetovni razvoj, z vidika razporeditve proizvoda, dohodkovne in premoženjske neenakosti, je skozi zgodovino doživljal spremembe, vendar pa se ta, v zadnjih desetletjih, v času sodobnega globalizacijskega procesa, spet povečuje. Pri mednarodni menjavi in ekonomskem sodelovanju držav pridobivajo prostotrgovinski sporazumi vse večjo veljavo. Ti so seveda za mnoge sporni zaradi zmanjševanja standardov in regulativ, predvsem pa zaradi negativnih ekonomskih učinkov na nekatere države. V delu predstavljeni ekonomski učinki prostotrgovinskih sporazumov CETA in TTIP kažejo, da bi bili ti za Slovenijo majhni. Slovenija mora v času globalizacije razviti in udejanjati ustrezne razvojne strategije, da bi lahko uspešno konkurirala na mednarodnem trgu. Pri tem mora privabljati in izkoriščati kapitalsko-finančne tokove, pritegniti tuje neposredne investicije, še posebej investicije tehnoloških multinacionalnih podjetij. Tehnološki napredek, ki je vplival na razvoj in intenziteto današnje globalizacije, bo še bolj pomemben v prihodnosti, zato mora Slovenija ustrezno razvijati slovensko informacijsko družbo.
Ključne besede: globalizacija, prostotrgovinski sporazumi, neenakomeren razvoj, neenakost dohodka, trg dela
Objavljeno: 09.06.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

7.
PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2014 - 2020 V SLOVENIJI
Barbara Vihar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se v celoti navezuje na razvoj podeželja v Sloveniji. Na začetku diplomske naloge smo opisali razmere v slovenskem kmetijstvu, in sicer starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, proračunske izdatke, izobrazbeno strukturo, velikost in število kmetij, in te podatke primerjali s povprečjem Evropske unije. V osrednjem delu smo najprej opisali Program razvoja podeželja 2007–2013 in izkušnje z njim, nato smo podrobneje opisali trenutno aktualen Program razvoja podeželja 2014–2020. V zadnjem delu smo s finančnega vidika in vidika ukrepov primerjali sedanji in pretekli program razvoja podeželja. Razvoj podeželja je zelo pomemben, saj se bo v prihodnosti le tako lahko ohranilo življenje na podeželju. V preteklosti je velik delež prebivalstva zapuščal podeželje in se načrtno selil v mesta, saj so tam ljudje našli zaposlitev in si ustvarili boljše življenje. Zaradi zavedanja tega problema danes Evropska unija namenja precejšen delež razpoložljivih sredstev razvoju podeželja. Slovenija je tako kot v preteklem obdobju pripravila en program za celotno Slovenijo. Program predstavlja osnovo za črpanje evropskih sredstev. Namen programa je ustvarjati nova delovna mesta, povečati ekološko proizvodnjo, povečati pomen domačih proizvodov, izboljšati starostno in izobrazbeno strukturo kmetovalcev, poleg tega pa skrbeti za dobro počutje živali ter varovati in ohranjati okolje, kjer živimo.
Ključne besede: Program razvoja podeželja 2007–2013, Program razvoja podeželja 2014–2020, ekološko kmetovanje, inovativne kmetijske prakse, ohranjanje okolja.
Objavljeno: 09.06.2016; Ogledov: 923; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Pomen in dejavniki učinkovite izterjave davčnih dolgov
Tomaž Lešnik, Davorin Kračun, Timotej Jagrič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo problematiko pobiranja davčnih dolgov, pri čemer se osredotočamo na pomen učinkovitosti davčne izterjave v širšem kontekstu realizacije javnofinančnih prihodkov in na dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izterjave. V empiričnem delu prispevka je testiran preprost ekonometrični model, s katerim na primeru Slovenije ugotavljamo pomen učinkovite davčne izterjave v povezavi s pobiranjem javnofinančnih prihodkov. Rezultati modela pokažejo, da na pobrane prihodke kot odvisno spremenljivko vpliva makroekonomsko okolje, pobrani prihodki iz preteklega obdobja, kot statistično značilen pa se prav tako izkaže delež izterjanega dolga v terjanem dolgu. V razpravi izpostavljamo dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izvršbe.
Ključne besede: davki, izterjava, dolgovi, javne finance, prihodek
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1056; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

9.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA STABILNOSTI EURA V EVROPSKI UNIJI
Primož Hafner, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza se je začela jeseni leta 2007 na ameriškem finančnem trgu, ko so cene hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov močno padle. Največje izgube so imele investicijske banke ter hipotekarne banke in mnogo bank je šlo v stečaj. Globalna finančna kriza je zmanjšala stabilnost globalnega finančnega sistema in mnogo delničarjev ter lastnikov obveznic je doživelo veliko izgub. Kot odgovor na finančno krizo, so bili v Evropi po letu 2010 ustanovljeni novi mehanizmi, skladi in instrumenti za reševanje bank in držav v finančnih težavah in zagotavljanja stabilnosti evra v EU. Namen našega diplomskega dela je predstaviti mehanizme, strategije in načine za izhod iz finančne krize v EU, v povezavi s programi in načrti, ki so primerni, da pomagajo bankam in državam v finančnih težavah in kako zagotoviti stabilnost evra v EU. Proučujemo kako so sprejeti ukrepi in instrumenti za stabilizacijo evra pripomogli k stabilizaciji bančnega sektorja v EU in kako preprečujejo ponovne izbruhe finančnih kriz. Proučujemo kakšna je vloga Banke Slovenije, ECB in države pri zagotavljanju finančne stabilnosti. Poskušamo ugotoviti ali so ustanovljeni skladi in mehanizmi dovolj uspešni, da zagotovijo finančno pomoč posameznim državam, ki imajo finančne probleme. Proučujemo, če je ustanovitev bančne unije v letu 2012, izboljšala finančno integracijo in finančno stabilnost v EU. Proučujemo varnost depozitov, v povezavi z uvedbo Enotne garancijske sheme za depozite. Proučujemo, če lahko Enotni nadzorni mehanizem izboljša nadzor nad bančnim sistemom, prepreči nastanek ponovnih finančnih kriz in če lahko Evropski bančni nadzorni organ izboljša varnost in učinkovitost v bančnem sektorju. Poskušamo ugotoviti, če lahko Evropski odbor za sistemska tveganja zmanjša sistemska tveganja v Evropi, izboljša učinkovitost delovanja bančnega sektorja in poveča gospodarsko rast v Evropi. Proučujemo kako so nove zahteve po višjih kapitalskih ustreznostih, v skladu z Baslom III, izboljšala finančno stabilnost v bančnem sektorju v EU in preprečila nadaljnje finančne krize v EU. Nadalje proučujemo, kako naj bi Pakt o stabilnosti in rasti zagotovil vzdržno gospodarsko rast in stabilnost v Sloveniji, zmanjšal brezposelnost in zagotovil višjo raven razvoja v naši državi. Na začetku diplome so predstavljene definicije bančnih kriz, njihove značilnosti in vzroki za nastanek, prav tako načini za stabilizacijo bančnega sektorja. V tretjem poglavju je podrobno opisan Evropski sklad za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za finančno stabilnost. Četrto poglavje vsebuje opis Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je nadomestil prejšnji sklad EFSF in mehanizem EFSM. Osrednji del raziskave predstavlja Bančna unija, ki je sestavljena iz Enotnega nadzorovanega mehanizma, Enotnega reševalnega mehanizma in Enotne garancijske sheme za depozite. V šestem poglavju je podrobno opisan Evropski bančni nadzorni organ, ki ima najbolj pomembno vlogo pri nadzoru bančnega sektorja. V sedmem poglavju je opisan Evropski odbor za sistemska tveganja. Poglavje osem opisuje kapitalske zahteve v skladu s Baslom III, medtem ko poglavje devet vsebuje opis Pakta za stabilnost in rast, ki naj bi Slovenijo izpeljal iz finančne krize . Po mojem mnenju je najbolj pomemben cilj, da se zagotovi stabilnost v bančnem sektorju in hkrati stabilnost evra v EU in tudi omogoči nadaljnja gospodarska rast.
Ključne besede: finančna kriza, stabilizacija bančnega sektorja, Bančna unija, nadzorniška funkcija, tveganja v bančnem sektorju, finančne pomoči, rekapitalizacija, strukturne reforme, gospodarska rast.
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1055; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1007,50 KB)

10.
Reforma, monopoli in država
Davorin Kračun, 1989, strokovni članek

Opis: Članek razpravlja o perspektivah transformacije jugoslovanskega gospodarstva v gospodarstvo tržnega tipa. Ugotavlja, da dosedanja ekonomska ureditev predstavlja težko hipoteko, ki nenehno generira nevarnost monopolizacije. Po drugi strani tudi vodenje racionalne ekonomske politike ni možno brez konkurence na političnem trgu.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 600; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici