| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
GLOBALIZACIJA IN REVŠČINA
Herman Vabič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem področja globalizacije in revščine. Globalizacija je proces, ki je odločno prispeval k odpiranju mej, pretoku kapitala in vzpostavljanju svobodnega trga. Globalizacija ima številne definicije. Najbolj javna in ljudska pa je tista, ki globalizacijo povezuje s pretežno pozitivnimi občutki in pričakovanji o boljšem življenju, novih delovnih mestih, številnih priložnostih … V poglavju o globalizaciji sem opredelil različne definicije globalizacije, prikazal faktorje, ki so spodbudili globalizacijo, različne vidike globalizacije in meril globalizacijo z indeksom globalizacije. Revščina je naslednje področje, ki sledi v magistrskem delu. Revščino lahko opredelimo kot pomanjkanje življenjsko potrebnih stvari, kot so hrana, oblačila, zavetje in varno pitje vode. Revščino lahko opredelimo iz različnih vidikov tako, da ločimo absolutno revščino, relativno revščino in subjektivno revščino. Prav tako kot razlikujemo različne vidike revščine, imamo tudi različne načine merjenja revščine in mednarodne organizacije, ki se z njimi ukvarjajo (Svetovna banka, Eurostat, Združeni narodi). Na koncu poglavja o revščini pa sem prikazal še nekatere povezave med revščino in globalizacijo. Globalizacijo sem opredelil predvsem iz ekonomskega vidika (gospodarska rast, trgovina, TNI). V zaključku naloge sem opravil analizo, katere namen je bil raziskati vpliv globalizacije na revščino. Poskušal sem potrditi pozitivno vlogo globalizacije pri zmanjševanju revščine. V začetnem delu analize sem najprej opredelil kazalnike, s katerimi sem preverjal hipotezo H 1 in hipotezo H 2, nato pa sem dodal še ekonomske kazalnike globalizacije (trgovina, TNI), kazalnik razvoja in z analizo regresije preveril še hipotezo H 3.
Ključne besede: globalizacija, razsežnost globalizacije, indeks globalizacije, revščina, merjenje revščine, trgovina, gospodarska rast, tuje neposredne investicije, analiza regresije
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 6218; Prenosov: 1598
.pdf Celotno besedilo (802,73 KB)

4.
GLOBALIZAIJA KOT PROCES
Julijana Žilavec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Po vsem raziskanem je pomembno to, da globalizacija ni povsem nov pojav v svetovni zgodovini. Številni trdijo, da je zgolj novo ime za dolgoročen pojav. Začetek »kapitalističnega svetovnega sistema« izhaja iz 16. stoletja, iz začetka kolonializma. Za nekatere se globalizacija uvršča v čas mednarodnih koncernov, drugi pa spet trdijo, da se je začela z odpravo menjalnih tečajev ali pa z razpadom Vzhodnega bloka. Globalizacija je zagotovo najbolj uporabljena, zlorabljena in najredkeje definirana, tudi najbolj napačno razumljena beseda zadnjih in tudi prihodnjih let. Globalizacijska teorija se prikazuje kot projekt brez želje, tako tudi brez posameznika, ampak hkrati brez posameznika ne more. Posameznik jo strukturira in jo opremlja, da je lahko taka kot je. Koncept globalizacije ne pomeni samo medsebojne povezanosti, ampak nakazuje, da vedno večji obseg, doseg, hitrost in globina sodobne medsebojne povezanosti odpravljajo pomen meja in razmejitev. Namesto večje medsebojne odvisnosti med samostojnimi, razmejenimi nacionalnimi državami ali internacionalizacije, skuša koncept globalizacije ujeti premik. Ta premik se dogaja v organiziranosti človeških zadev. Globalizacija torej zavzema premik na ravni družbene organiziranosti, in to na vseh področjih, od gospodarstva do varnosti, ki presega glavne predele sveta in celine.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, denacionalizacija, regionalizacija, družbeni razvoj, svetovno gospodarstvo, modernizacija
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1766; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (432,75 KB)

5.
MODEL EKONOMSKE DIPLOMACIJE SLOVENIJE
Gorazd Justinek, 2011, doktorska disertacija

Opis: Analizirali in izpostavili smo razlike med multilateralno, bilateralno, regionalno, plurilateralno, ekonomsko, gospodarsko, komercialno, poslovno, korporativno in nevladno diplomacijo. Dotaknili smo se vloge diplomacije in ekonomske diplomacije (ED) v spremenjenih okoliščinah vsesplošne globalizacije ter aktualne globalne gospodarske krize. Na osnovi opravljenih analiz smo predstavili svojo opredelitev ED in jo razdelili na naslednja pod-področja (osnovna ED, trgovinska, komercialna, poslovna diplomacija in diplomacija civilnih združenj), ki po našem mnenju zaobsega celoten spekter procesov, ki danes potekajo v mednarodnih odnosih. Na osnovi pregleda obstoječe literature, opravljene ankete, izvedenega eksperimenta, opravljenih analiz, študij primerov, triangulacije metod in sinteze ugotovitev smo zasnovali nov model ED Slovenije.
Ključne besede: Ekonomska diplomacija, Slovenija, model
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 3589; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI GLOBALIZACIJE
Martin Rmuš, 2011, diplomsko delo

Opis: Globalizacija se je prvič pojavila v sedemdesetih letih in je ostala aktualna še do danes. Vedno večji vpliv ima na posameznika in družbo. Ima tako svetle kot temne plati in jo lahko definiramo tako politično in ekonomsko kot tudi sociološko in kulturno. Po ekonomski definiciji je mikroekonomski proces, ki ga poganjajo ekonomske sile, zbližujoč ekonomsko oddaljenost med narodi in ekonomsko suverenost prek pospešenih gibanj komercialnih dobrin zunaj državnih in regionalnih meja. Sociološko pa pomeni homogenizacijo kulture (enakost svetovnih standardov), proizvodov, načina življenja, skupnost idej, standardizacijo navad kot posledico tudi razpršitev družbenega nadzora pri upravljanju organizacij. Ali je globalizacija tista, ki vpliva na neenakomerno razdelitev dobrin in vedno večjo revščino je zelo zapleteno vprašanje. Verjetno je ena izmed glavnih akterjev, ni pa edina. Globalizacija vpliva na razslojevanje znotraj držav in med njimi. Temu še ni znan vzrok niti ali do tega res prihaja. Gospodarska recesija je najbolj prizadela zelo razvite države, ni pa prizanesla tudi razvijajočim se državam. Vendar pa bi bilo napačno iskati vzroke za recesijo v globalizaciji. V prihodnosti lahko pričakujemo naraščajočo globalizacijo in ne moremo pričakovati da bo prišlo do njene zaustavitve v bližnji prihodnosti, za časa naše generacije.
Ključne besede: globalizacija, neenakost, recesija, zmagovalci, poraženci
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1939; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (736,46 KB)

7.
OCENJEVANJE VERJETNOSTI NEPLAČILA ZA KREDITE PREBIVALSTVU: NELINEAREN PRISTOP S SAMOORGANIZIRAJOČIMI SE MREŽAMI
Vita Jagrič, 2011, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji obravnavamo najstarejšo obliko finančnega tveganja, to je kreditno tveganje. Ko se kreditnemu tveganju izpostavljajo sodobne banke v močno medsebojno povezanem finančnem sistemu, se ustvarja prostor za nastanek sistemskega tveganja. Kapital banke je v tovrstnih razmerah še odgovorneje postavljen v vlogo varovala pred prenašanjem nepričakovanih izgub med bankami. Baselski sporazumi v vsaki svoji različici krepijo odvisnost zahtevanega kapitala od prevzetega tveganja. S tem nastane potreba po zelo natančni kvantifikaciji tveganj, ki jih je prevzela banka. Kvalitetna in ustrezna ocena parametrov tveganja v nekem portfelju je tako temeljni pogoj delujoče in učinkovite kapitalske regulacije. Izboljšanje klasifikacijske sposobnosti modela kreditnega tveganja, temeljnega graditelja v procesu ocene kapitalskih zahtev, bi tako lahko prispevala k izboljšanju učinkovitosti ugotavljanja kapitalskih zahtev. Disertacija predstavlja doprinos k védenju o kreditnem tveganju na področju portfelja potrošniških kreditov prebivalstvu. Za namen obvladovanja kreditnega tveganja s pomočjo klasifikacije kreditnih vlog je bilo v literaturi predstavljenih veliko kvantitativnih metod, med najpopularnejšimi so statistične metode. Razloge za priljubljenost logistične regresije, ki je v praksi najbolj uporabljana metoda za vprašanje modeliranja kreditnega tveganja na portfeljih kreditov prebivalstvu, gre iskati predvsem v poznavanju metode, preprostosti uporabe ter zadovoljivih rezultatih glede na potrebno ekspertno znanje. Kljub temu ne gre za najboljšo rešitev. Logistična regresija ima številne pomanjkljivosti, kar se pokaže tudi v tej disertaciji, kjer jo uporabimo za izdelavo primerjalnih modelov. Literatura nakazuje, da lahko boljšo klasifikacijsko sposobnost dosežejo tehnike nelinearnih metod, denimo metode podpornih vektorjev, nevronskih mrež, mehke logike itd. Osnovna teza te disertacije je, da klasifikacijski model za portfelj kreditov prebivalstvu, ki izključno ali deloma uporablja metodo samoorganizirajočih se mrež, deluje bolje kot klasični model, ki je logistična regresija. Najprej smo ocenili model z uporabo metode LVQ, ki je metoda iz družine samoorganizirajočih se mrež. Nato smo ocenili primerjalne modele. V disertaciji se posvetimo tudi vprašanju definiranja kvalitete modela, ki je ključno za možnost primerjave med dvema različnima rešitvama. Pokazano je, da je klasifikacijska točnost lahko najboljša mera kvalitete modela, saj ne posega pristransko v rezultat modela. Če pri interpretaciji rezultata modela ni potrebno vnašati nobene subjektivnosti, potem velja tudi, da dobi uporabnik enoznačen in transparenten odgovor o razvrstitvi kreditnih vlog. Ob primerjavi obeh alternativ se osnovna teza disertacije izkaže kot utemeljena, saj je model LVQ dosegel višjo klasifikacijsko točnost kot primerjalni model. Uspešnost metode pripisujemo prisotnosti nelinearnosti v podatkih. Pomen prispevka disertacije se kaže v možnosti takojšnjega prenosa ugotovitev v prakso. Uporaba metode, ki izboljšuje klasifikacijsko sposobnost modela kreditnega tveganja, predstavlja za banke možnost znižanja prihodnjih stroškov zaradi slabih kreditov ter znižanja oportunitetih stroškov zaradi zavrnitve potencialno dobrih kreditov. Uporaba izboljšanih modelov kreditnega tveganja prispeva k večji stabilnosti bančnega sistema in izboljšanem razmerju med dejanskim tveganjem v portfelju in zahtevanim kapitalom. Disertacija je predstavljena v slovenskem jeziku, s čimer utrjuje in razvija slovensko terminološko zakladnico.
Ključne besede: kreditno tveganje prebivalstva, verjetnost neplačila, samoorganizirajoče se mreže, vektorska kvantizacija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2305; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
NEPREMIČNINSKI BALON V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN SLOVENIJE
Borut Poplatnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Če bi v Sloveniji primerjali povprečne cene nepremičnin s povprečnim dohodkom na gospodinjstvo, bi lahko trdili, da je tudi pri nas nepremičninski balon napihnjen. Vprašanje pa je, kdaj bo počil in kakšni bodo učinki poka nepremičninskega balona na nepremičnine v Sloveniji. A če upoštevamo dejavnike, ki so potrebni za pok nepremičninskega balona, ugotovimo, da do njega v Sloveniji v širšem smislu ne more priti. V Sloveniji je rešitev vidna v razbremenitvi zalog ponudbe nepremičnin, medtem ko višanje obrestnih mer ne bi imelo tako velikega učinka kakor drugod, saj je zelo malo zalog ponudb nepremičnin v Sloveniji in temu posledično ne bi prispelo do močnega padca cen nepremičnin.
Ključne besede: Heterogenost produktov, Diskriminatoren, Simetrija, Asimetričnost, Moralni hazard, Kreditni krč.
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2418; Prenosov: 232 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
MODEL VODENJA V ČASU AKTUALNE GOSPODARSKE KRIZE
Klemen Žibret, 2012, magistrsko delo

Opis: Fenomen iskanja idealnega (modela) vodenja obstaja, odkar obstajajo podjetja. Poskusi »predpisovanja« ideala so bili v preteklosti pogosti, prav tako pa so pogosti tudi v času, ko se je samo vodenje, predvsem zaradi vpliva zunanjih dejavnikov aktualne gospodarske krize, spremenilo. Gospodarske krize so večinoma proučevane z makroekonomskega vidika, manj z mikroekonomskega vidika, še manj pa z vidika vodenja, kar je tudi predstavljalo eno ključnih omejitev našega raziskovanja. V našem delu smo v začetku analizirali gospodarske krize z makroekonomskega vidika (pri tem smo se predvsem usmerili na aktualno gospodarsko krizo in veliko depresijo 1929–1932). V nadaljnjih poglavjih pa smo tudi predstavili spremembe v vedenju vodij in sodelavcev v času negotovosti (kar aktualna gospodarska kriza zagotovo je). Tako smo uspeli pojasniti potrebno po spremembi modela vodenja v času aktualne gospodarske krize, v nadaljevanju pa predstavili ustrezen teoretični model vodenja. Pri oblikovanju celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize se nismo usmerjali v identificiranje (naj)ustrezne(jše)ga stila vodenja, temveč smo se posvetili elementom vodenja, ki bi jih model vodenja v času aktualne gospodarske krize moral vsebovati, in povezavam med njimi. Pri teh posameznih elementih vodenja pa smo opredelili nekatere priporočljive vzorce vedenja vodij. Izhajali smo iz dejstva, da vsaka akcija vodje povzroči (re)akcijo sodelavcev. Prav tako smo izpostavili vodjo kot ključni element vodenja (podobno kot večina sodobnih znanstvenih teorij vodenja) ter odnos med vodjo in sodelavci, katerega glavno povezovalo je zaupanje. Združili smo izsledke praktičnih raziskav nekaterih globalnih svetovalnih managerskih podjetij v času aktualne gospodarske krize, ki so proučevala poglede vodij na spremembe v vodenju v času gospodarske krize (s pomočjo sinteze ugotovitev teh raziskav smo identificirali pomembne elemente vodenja v času aktualne gospodarske krize) in ključnih elementov vodenja, ki jih izpostavljajo sodobne znanstvene teorije vodenja. Tako smo modelu zagotovili ustrezno celovitost. V samem modelu vodenja smo izpostavili pomen zaupanja med sodelavci in vodjo. Zaupanje je temeljni povezovalni člen vseh kriznih elementov vodenja, ki jih model vsebuje. Takšno vlogo smo zaupanju pripisali zaradi že omenjenih sprememb vedenja vodij in sodelavcev v času negotovosti; oboji se srečujejo s povečanim stresom, (osebno) negotovostjo in strahom. Medsebojno zaupanje in povezanost predstavljata ključni dejavnik uspeha vodenja v času aktualne gospodarske krize, kar izhaja tudi iz izsledkov raziskav, ki smo jih v našem delu analizirali. Spremembe modela vodenja ni možno izvesti brez sprememb na strani vodje. Vodja mora biti tisti, ki mora najprej dokazati (sebi in sodelavcem), da je zmožen (samo)spreminjanja. Šele nato bo lahko učinkovito spremenil svoje sodelavce oz. njihovo vedenje. (Žal) pa ravno oseb(nost)ne spremembe vodje predstavljajo hkrati tudi največji omejevalni dejavnik pri spremembi modela vodenja oz. implementaciji predstavljenega celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize. Model, ki smo ga pripravili, doslej še ni bil praktično implementiran. Zato smo tudi ocenili možnosti implementacije modela v prakso, ob tem pa navedli nekatere ključne pogoje in možnosti ter omejitve praktične implementacije teoretičnega modela. Zaradi raznih omejitev bo model najverjetneje težko v celoti implementirati v prakso – vsekakor pa verjamemo, da bomo lahko učinkovito implementirali vsaj parcialne dele modela, saj se z vodenjem v času negotovosti srečujemo tudi sami pri svojem delu.
Ključne besede: gospodarska kriza, vodenje, model vodenja, teorije vodenja, komunikacija, zaupanje, vodenje v času aktualne gospodarske krize
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1716; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici