Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Velika poraba energije in proizvajanje škodljivih emisij CO2 so velik problem našega časa. Gradbeni sektor predstavlja 40% celotne porabe energije v Evropi. Pasivna gradnja in uporaba trajnostnih virov lahko drastično zmanjša porabo energije in negativen vpliv stavb na okolje, hkrati pa uporabniku omogoči boljše bivalne pogoje. V Sloveniji so pogoste enodružinske pasivne hiše, le malo investitorjev in izvajalcev pa se poda v gradnjo večstanovanjskih pasivnih stavb. Še manj so prisotne visoke pasivne stavbe, ki lahko prihranijo več energije in nudijo boljše bivalno okolje veliko večjemu številu prebivalcev. V diplomskem delu smo preučili principe pasivnega standarda, izpostavili posebnosti večstanovanjske pasivne gradnje in prikazali njene prednosti in slabosti. Kot referenčni primer smo iz več vidikov analizirali visoko večstanovanjsko pasivno stavbo v Sloveniji in naredili primerjavo s podobnimi stavbami v Evropi. Kljub številnim predvidenim zahtevam Evropske unije glede energetske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, ki morajo biti izpolnjene do leta 2020, je v Sloveniji večstanovanjska pasivna gradnja še vedno v začetni fazi. Razlogi za to so tako nezanimanje investitorjev za okoljevarstvo, pomanjkanje sposobnih izvajalcev in zmotno prepričanje kupcev, da je življenje v mestu neprijetno, kot tudi neodzivnost stroke in slabe razmere v gradbeni industriji.
Ključne besede: pasivna gradnja, visoka večstanovanjska pasivna stavba, energetska učinkovitost, Eko srebrna hiša, raba energije, obnovljivi viri
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 92
Celotno besedilo (3,61 MB)