| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZDELAVA POMENSKEGA ISKALNIKA
David Vrbančič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo pomenskega iskalnika in aplikacije, s pomočjo katere iz ontologije pridobimo podatke, ki jih nato vpišemo v podatkovno bazo SQL. V teoretičnem delu smo opisali pojma pomenskega spleta in ontologij ter kakšne programske jezike uporabljamo za pomenski opis vsebin in povpraševanje po njih. V praktičnem delu smo izdelali pomenski iskalnik, ki izvaja povpraševanja po podatkih o zaposlenih na fakulteti. Ob vpisu ključnih besed ali vprašanja v naravnem jeziku poišče ustrezne primerke teh razredov. Po analizi pomena besednih zvez znotraj vprašanja, iskalnik iz podatkov v relacijski podatkovni bazi vrne ustrezen odgovor.
Ključne besede: pomenski iskalnik, ontologije, baze znanja, RDF, OWL
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 1197; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Zajem in analiza kontekstnih podatkov o uporabniku
David Vrbančič, 2018, magistrsko delo

Opis: Svetovni splet je zaradi velikega števila podatkov postal bogat vir informacij, zato je pomembno, da uporabniku zagotovimo ustrezne informacije ob pravem času. Zajem in analiza kontekstnih podatkov nam lahko pomagata pri zagotavljanju ustreznih informacij. V sklopu magistrskega dela smo predstavili kje in na kakšen način pridobiti kontekstne podatke o uporabniku, kako le-te primerno shraniti, obdelati in predstaviti uporabniku. Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo ugotovili, da je zavedanje uporabnikov o pridobivanju kontekstnih informacij odvisno od predstavitve uporabe kontekstnih podatkov (pravilniki o zasebnosti). Ali pridobivanje kontekstnih podatkov uporabnike moti, je odvisno od namena uporabe kontekstnih informacij. Starost je faktor, ki ima največji vpliv na zavedanje pridobivanja kontekstnih informacij med starejšimi in mlajšimi uporabniki. Za namen izboljšanja uporabniške izkušnje uporabniki niso pripravljeni deliti kontekstne informacije, vendar verjamejo, da lahko dostop do kontekstnih podatkov izboljša učinkovitost storitev. Na podlagi pridobljenih rezultatov testiranja klasifikatorja, ki temelji na naivnem Bayesovem algoritmu, smo ugotovili, da le-ta doseže visoko natančnost klasifikacije in je posledično primeren za klasifikacijo vsebine pridobljene iz socialnih omrežij. Možnosti za nadaljnje delo vidimo v nadgradnji inteligentnega sistema ter s tem izboljšanju natančnosti klasifikacije algoritma. Nadgrajen klasifikacijski algoritem bi pri klasifikaciji znal povezati in upoštevati čim več odvisnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat klasifikacije.
Ključne besede: kontekst, kontekstni podatki (informacije), socialna omrežja, analiza podatkov, klasifikacija podatkov, inteligentni sistemi, sistemi priporočil
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 444; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

3.
Uspešnost šestošolcev pri zapisovanju besedilne naloge na osnovi enačbe deljenja
David Vrbančič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ena izmed oblik integracije jezika in matematike so besedilne naloge, ki predstavljajo pomemben del matematičnih vsebin v šoli, saj abstraktno matematiko postavljajo v življenjski kontekst. V večini primerov je učitelj tisti, ki oblikuje besedilno nalogo, učenci pa jo morajo rešiti, tako da jo spremenijo v matematični simbolni zapis. V magistrski nalogi smo vloge zamenjali, tako da so morali učenci zapisati življenjsko besedilno nalogo na osnovi podane enačbe deljenja . S pomočjo preizkusa znanja smo želeli proučiti uspešnost učencev pri tej dejavnosti in pridobiti vpogled v pojmovno razumevanje enačbe z deljenjem. Zanimala nas je ustreznost, kontekstualiziranost in tema zapisane besedilne nalog glede na spol učencev. Raziskava je temeljila na vzorcu 651 učencev 6. razreda slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili obdelani s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se šestošolci v tej obrnjeni metodi ne znajdejo najbolje, saj je le malo več kot polovica ustrezno zapisala besedilno nalogo, pri čemer razlik glede na spol ni bilo. Med neustreznimi nalogami sta prevladovala nesmiselni zapis in uporaba napačne računske operacije odštevanja. Precej boljše rezultate smo dobili pri kriteriju kontekstualiziranosti, saj je več kot 70 % učencev podalo nalogo z življenjskim kontekstom, pri čemer so bile deklice statistično uspešnejše. Rezultati kažejo tudi, da so najpogostejše teme zapisanih besedilnih nalog: sladkarije, sadje in zelenjava, matematični izrazi in ljudje, pri čemer razlik glede na spol ni bilo. Če pogledamo celostno, ugotovimo, da so bile naloge, ki so jih oblikovali učenci, zelo podobne nalogam iz učnih gradiv, ki jih vsakodnevno srečujejo v šoli.
Ključne besede: matematika, deljenje, enačba, matematični problem, besedilne naloge, zapisovanje besedilnih nalog.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 489; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici