Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kriza rimskega cesarstva v 3. stoletju je omogočila vzpon Dioklecijana na položaj avgusta. Njegova najodmevnejša reforma je bila uvedba tako imenovane »tetrarhije«, razdelitve oblasti v rimskem cesarstvu med dva avgusta in dva cezarja. V bojih za njegovo nasledstvo je bil končni zmagovalec Konstantin Veliki. V bitki pri Milvijskem mostu je pod Kristusovim znamenjem porazil tekmeca Maksencija. Ko je premagal še drugega tekmeca, to je Licinija, je nasproti mesta bitke ustanovil mesto »Novi Rim«, ki je postalo prestolnica vzhodnega dela cesarstva in morda tudi nove vere ter se je najverjetneje po njegovi smrti preimenovala v Konstantinopel. Po Konstantinovi smrti 337. leta so si njegovi trije sinovi, Konstancij, Konstans in Konstantin II., razdelili ozemlje. Po seriji dinastičnih spopadov in državljanskih vojn je Konstancij ostal edini avgust. Za sovladarja na zahodu je izbral Julijana, poznanega po poznejšem vzdevku »Odpadnik«, ki je po spletu dogodkov in Konstancijevi nepričakovani smrti postal novi cesar. Ime Julijana pogosto povezujemo z zadnjim cesarskim poskusom obnovitve poganstva v cesarstvu. Na pohodu proti Perziji leta 363 je bil smrtno ranjen, na prestol pa se je nepričakovano povzpel Jovijan, poveljnik cesarske straže. Umrl je zgolj leto zatem in nasledila sta ga dva brata, Valentinijan na zahodu in Valens na vzhodu. Oba brata sta bila stroga državnika in dobra upravitelja, ki sta uspešno okrepila državno blagajno. Doba Gracijana in Valensa sovpada z enim najhujših porazov rimske vojske v zgodovini cesarstva. Gre za bitko pri Hadrianopoli, kjer so rimske čete pod vodstvom nespretnega Valensa, zdesetkali Goti pod Fritigernom. Gracijan je na položaj vzhodnega avgusta pametno imenoval vojaka iz današnje Španije, Teodozija. Vladavina Teodozija predstavlja čas stabilnosti, a ima tudi temno plat. Na široko je namreč odprl vrata »barbarom« v rimsko vojsko, predvsem vizigotski poglavarji so bili sedaj globoko vpleteni v politični proces rimske državne tvorbe. Konstantin je na mestu antičnega Bizanca ustanovil novo prestolnico. Mesto je bilo uradno odprto 11. maja 330. leta in je dolga stoletja cvetelo kot eno največjih mest na svetu. Konstantin je postavil velik forum, prostorno palačo in hipodrom. V središču je bil Avgustej. Naslednja velika faza gradbene dejavnosti Konstantinopla je potekala pod okriljem Teodozijeve dinastije. Teodozij je razen obnavljanja starejših zgradb prestolnico razširil proti zahodu in ji dodal tri nove forume.
Ključne besede: Tetrarhija, Vzhodnorimsko cesarstvo, Konstantin, Konstantinopel, Teodozij, Bizanc
Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,09 MB)