| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


601 - 605 / 605
Na začetekNa prejšnjo stran52535455565758596061Na naslednjo stranNa konec
601.
Implementacija generične mobilne aplikacije za pametni nabiralnik
David Pešl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo različna področja, ki smo jih spoznali v času študija, predvsem spletne tehnologije (Html5, JavaScript, JQuery, Ajax, Css3 ...) in tudi tista področja, ki nam niso najbolj znana - kjer moramo znanje utrditi ali pridobiti (Microsoft Visual Studio, C#, MySQL …) To so predvsem področja o poznavanju okolja za razvoj medplatformskih mobilnih aplikacij (PhoneGap). Cilj diplomske naloge je ustvariti izdelek oziroma aplikacijo, ki je namenjena tistim logistom, ki svojih aplikacij nimajo ali pa jih ne bodo prilagodili za uporabo platforme Direct4.me (odpiranje nabiralnika itd.). Diplomsko delo je razdeljeno na sedem poglavij. V drugem poglavju smo na kratko povzeli odnos današnje družbe do mobilnih naprav, predstavili idejo za samo aplikacijo in razne priloge (oris projekta pametni nabiralnik “Direct4.me”) ter predstavili podjetje Kivi Com d.o.o. Tretje poglavje je namenjeno teoretični predstavitvi o mobilnih napravah in aplikacijah ter operacijskih sistemih le-teh, četrto pa govori o izobraževalnih tehnologijah, ki smo jih uporabili pri izdelavi naše aplikacije (o tehnologijah za razvoj medplatformskih aplikacij, o predstavitvi orodja PhoneGap, QR kodi, o formatih zvočnih datotek). Peto poglavje je namenjeno praktičnemu delu (zasnovi rešitve, opisu delovanja rešitve, tehnološki arhitekturi in zaslonskim posnetkom aplikacije), šesto in sedmo poglavje sta namenjeni sklepu, virom in literaturi diplomske naloge.
Ključne besede: Android, mobilna, hibridna, aplikacija, pametni, nabiralnik, PhoneGap
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 113; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

602.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela
David Grabnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (767,65 KB)

603.
Hibridna mobilna aplikacija s priporočilnim sistemom za izboljšavo nogometnih veščin
David Tkalec, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bilo raziskati priporočilne sisteme, hkrati pa izdelati aplikacijo, ki bo omogočala prikaz rezultatov priporočanja vedno in povsod. S tem namenom smo implementirali hibridno mobilno aplikacijo, ki s pomočjo priporočilnega sistema Slope One pomaga nogometnim trenerjem pri sestavi treningov in priporoča vaje za razvoj nogometnih veščin.
Ključne besede: hibridna mobilna aplikacija, priporočilni sistemi, slope one
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

604.
Prepoznavanje aktivnosti osebe iz zaporedja slik z globokimi povratnimi nevronskimi mrežami
David Pintarič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problemom prepoznavanja aktivnosti osebe iz zaporedja slik, pri čemer prepoznavo poskušamo izboljšati z upoštevanjem časovne komponente. To dosežemo z uporabo povratnih nevronskih mrež. Omejili smo se na naslednje aktivnosti: oseba ni v ravnovesju, se pripogiba, stoji, sedi, leži, hitro hodi, počasi hodi in pada. Pregledali smo obstoječe postopke prepoznavanja, preučili povratne nevronske mreže, pripravili množico podatkov, zasnovali algoritem, izvedli eksperimente in na koncu analizirali rezultate. Rezultati na 25 označenih videoposnetkih so pri uporabi povratne nevronske mreže pokazali 83,24 % povprečno natančnost pri uporabi tipa zaporedje v vektor in 75,53 % povprečno natančnost pri uporabi tipa zaporedje v zaporedje. Kljub temu da so dobljeni rezultati boljši od tistih, kjer ne upoštevamo časovne komponente, ugotavljamo, da povratne nevronske mreže zaradi računske zahtevnosti niso vedno najboljša izbira.
Ključne besede: računalniški vid, povratna nevronska mreža, pomnilna celica LSTM, pomnilna celica GRU, globoko učenje, detekcija oseb, prepoznavanje aktivnosti osebe
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

605.
Razvoj mikro stabiliziranega optičnega sistema za brezpilotne letalnike
David Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljen projekt razvoja mikro stabiliziranega optičnega sistema za brezpilotne letalnike. Projekt razvoja mikro gimbala je bil zasnovan po potrebi trga in v sodelovanju s podjetjem Atmolab d.o.o.. V okviru tega projekta so bile uporabljene različne metode razvoja izdelka. Vse te metode in analize so pripomogle h končnemu izdelku oz. rezultatu diplomskega dela.
Ključne besede: Projekt razvoja izdelka, mikro gimbal – optični sistem, brezpilotni letalniki.
Objavljeno: 13.09.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici