| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Avtomatizacija ergonomsko oblikovanega delovnega mesta s pomočjo računalniškega vida in naprave Kinect
Alen Bratanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V okviru našega magistrskega dela smo raziskovali povezavo naprednih računalniških tehnologij, kot je računalniški vid, pri reševanju problemov na področju ergonomije delovnega mesta. Z uporabo naprave Kinect, ki ponuja možnost razvoja aplikacij na omenjenem področju, smo pripravili lastno aplikacijo za avtomatiziran izračun tveganja po metodi RULA. Metodologija: Potrjevali smo dve hipotezi: da je računalniška ocena podobna ročni oceni in da lahko Kinect aplikacija zazna primere, ki so problematični iz ergonomskega vidika na podlagi RULA ocene. Aplikacijo smo empirično preizkusili s pomočjo eksperimenta, ki smo ga izvedli na delovnem mestu medicinske sestre. Rezultate raziskave smo statistično obdelali in izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov med ročno in avtomatično oceno in s pomočjo Fisherjevega eksaktnega testa za male vzorce preverili, ali Kinect aplikacija pravilno klasificira problematične položaje. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se ročne in avtomatične ocene bistveno ne razlikujejo (Z= -1,414, p = 0,157) in da klasifikacija položajev bistveno odstopa od naključja (p=0,007). Sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov in izvedene statistične analize smo dokazali sposobnost, uporabnost in sprejemljivo natančnost naprave Kinect za avtomatsko ocenjevanje ergonomskih položajev po metodi RULA na delovnem mestu.
Ključne besede: ergonomija, metoda RULA, programska oprema, informacijski sistem, obdelava slik
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1243; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

12.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okolju
Anita Vogrinčič Černezel, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra. Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi. Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Ključne besede: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1840; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

13.
Ergonomsko nepravilni pristopi pri obravnavi pacienta in analiza obremenitve ledvenega dela hrbtenice medicinskih sester z merilnikom me6000
Maja Küčan, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Intenzivni oddelki so s svojo kompleksnostjo in zahtevnostjo obravnave pacientov eni izmed fizično najbolj zahtevnih oddelkov. Delo medicinskih sester namreč poteka večinoma stoje, kar dopolnjujejo najrazličnejši gibi. Izrednega pomena je pravilno izvajanje fizičnih gibov medicinskih sester, kajti njihova izpostavljenost obremenitvam ledvenega predela hrbtenice je precejšnja. Z upoštevanjem načel pravilnega sklanjanja ter predvsem dvigovanja bremen se tveganje za razvoj težav v hrbtenici bistveno zmanjša. Namen: V magistrskem delu odgovarjamo na vprašanja o obremenitvah ledvenega dela hrbtenice pri medicinskih sestrah na intenzivnem oddelku. Metode: Uporabili smo anketni vprašalnik pri 23 medicinskih sestrah, s katerim smo ugotavljali njihovo seznanjenost z načeli pravilnih drž pri rokovanju s pacienti ter upoštevanje le-teh. S pomočjo aparature Biomonitor ME6000 ter spremljajočega programskega paketa, pa smo ugotavljali, kako globoko in kolikokrat se medicinska sestra pri določenih opravilih skloni. Rezultati: Medicinske sestre na intenzivnem oddelku so seznanjene z načeli pravilnih drž, prav tako vedo, kako se je potrebno pravilno sklanjati, vendar se teh pravil večina drži le delno. Mnenja so, da ne namenjajo dovolj pozornosti pravilnim držam pri opravljanju negovalnih intervencij, kar rezultira v pogostnosti njihovih težav s hrbtenico. Večina jih je namreč že imela težave (bolečine), kot verjeten razlog za to, pa so na vprašanje ali je to posledica nepravilnih drž, večina odgovorila pritrdilno. Z Biomonitorjem ME6000 smo izmerili, da se medicinske sestre sklanjajo pri vseh opravilih, kar jih počnejo, predvsem pri rokovanju s pacienti v postelji (prestiljanje postelje, premeščanje pacienta po postelji, obračanje na bok, itd.). Tam pride sklanjanje najbolj do izraza. Tudi pri ostalih opravilih, ki ne vključujejo pacienta v postelji, sklanjanje ni izvzeto. Meritve so predstavljene z grafičnimi prikazi. Sklep: Pomembnost pravilnih drž medicinskih sester je velika, kajti v nasprotnem primeru se zaradi dlje časa trajajočih ter ponavljajočih se nepravilnih tehnik ter prisilnih drž, kopičijo motnje v delovanju hrbtenice. Ob tem je medicinskim sestram v veliko pomoč uporaba ergonomskih pripomočkov, ki olajšajo izvedbo negovalnih intervencij pri pacientih ter posledično manj težav na dolgi rok. Upamo, da bodo rezultati meritev v prihodnje pozitivno vplivali na držo medicinskih sester.
Ključne besede: ergonomija v zdravstveni negi, intenzivni oddelek, ledveni predel hrbtenice, sklanjanje medicinskih sester, biomonitor ME6000
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1291; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

14.
Tveganje za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu v negovalnem timu
Katja Mohorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V magistrskem delu smo dali poudarek na tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj in njihovi oceni oz. možnosti ocene v negovalnem timu. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če so v negovalnem timu ogroženi za nastanek kostno mišičnih obolenj in ali se tega dovolj zavedajo. Zanimalo nas je ali so smiselne obstoječe lestvice za izračun tveganja. Metode: Empirični del naloge zajema anonimni vprašalnik, ki smo ga obdelali po kvantitativni metodi dela. Do rezultatov smo prišli s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov in zajema splošna vprašanja in vprašanja po lestvici MAC. Podatke analizirali s statističnim programom Spss in Excel. Odgovarjalo je 27 medicinskih sester oddelku za intenzivno terapijo, nego, anesteziologijo in terapijo bolečine na Ptuju. Raziskava se je izvajala Aprila 2017. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so medicinke sestre so srednje tvegana skupina za nastanek KMO po lestvici MAC, to pomeni da situacija ni alarmantna, a potrebna obravnave. Najbolj so ogrožene pri pogostosti dvigovanja težki bremen. Tudi vprašalnik ki je sledil je uvrstil medicinske sestre v delno ogrožene za nastanek KMO. Medicinske sestre se zavedajo tveganja kateremu so izpostavljene, a temu posvečajo premalo pozornosti. Sklep: Medicinske sestre se vsakodnevno dvigujejo težka bremena, zato bi bilo nujno potrebno ocenjevati tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj povezanih z delom z težkimi bremeni. Posledično bi se medicinske sestre izobraževale in izvajale ukrepe s katerimi bi preprečile KMO. Vzpodbujat medicinske sestre, da se same trudijo pri preprečujejo KMO.
Ključne besede: rokovanje z bremeni, lestvice za ocenjevanje tveganja, MAC, medicinska sestra, preprečevanje kostno mišičnih obolenj.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 1264; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

15.
Ergonomija in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici
Anja Faflik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali ergonomijo in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici. Namen magistrskega dela je bil raziskati delovno okolje medicinskih sester in ugotoviti, ali medicinske sestre pri svojem delu upoštevajo ergonomska načela, da se izognejo raznim zdravstvenim težavam. Magistrsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, dovoljene obremenitve v zdravstveni negi in pogostost težav s hrbtenico, analizirali smo razne ergonomsko-tehnične pripomočke, s katerimi si medicinske sestre olajšajo delo pri dvigovanju in premeščanju bolnikov. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 40 medicinskim sestram, zaposlenim na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ima kar 85 % anketirancev težave s hrbtenico, ki so povezane z naravo njihovega dela. Iz raziskave je tudi razvidno, da medicinske sestre pri svojem delu najpogosteje uporabljajo drseče podlage, s katerimi si olajšajo delo pri premeščanju in dvigovanju bolnikov. Po izračunu hipotez smo ugotovili, da pri prvi hipotezi ne obstajajo statistično pomembne razlike med starostno strukturo medicinskih sester in upoštevanjem dovoljene obremenitve dela, pri drugi hipotezi smo ugotovili, da medicinske sestre glede na delovno dobo uporabljajo različne pripomočke za premeščanje in dvigovanje bolnikov. Vključevanje ergonomije v izvajanje nalog izvajalcev zdravstvene nege v zdravstveni negi predstavlja predvsem način za ohranjanje zdravja zaposlenih in bolnikov. V načrtovanje delovnega okolja bi morali biti vključeni zaposleni in delodajalci. Zaposleni najbolje poznajo svoje delo in vedo, kaj je zanje varno. Tako ne bi prihajalo do poškodb na delovnem mestu zaradi preobremenitve.
Ključne besede: Ergonomija, oblikovanje dela, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 3513; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

16.
Spodbujanje telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij v Prekmurju
Evelina Raduha, 2017, magistrsko delo

Opis: Za človeka je gibanje zelo pomembno od rojstva do smrti. Pri otroku je nepogrešljiv tudi razvoj motoričnih sposobnosti, tako za gibanje kot za celotni razvoj. Pri starejšem človeku ohranjanje motoričnih sposobnosti pomeni, da imajo kvalitetnejše in neodvisnejše življenje. Namen raziskave je raziskati stališče ljudi do telesne aktivnosti in predstaviti pomen telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij.
Ključne besede: telesna aktivnost, telesna dejavnost, spodbujanje, promocija, zdravje.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 1499; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (939,78 KB)

17.
Preprečevanje poškodb hrbtenice z upoštevanjem standarda ergonomije: ISO 11228 in EN 1005
Zinajda Sadiković, 2017, magistrsko delo

Opis: Dviganje bremen je eden od najpogostejših vzrokov za nastanek poškodb hrbtenice med negovalnim osebjem. Namen raziskave je preučiti znanje študentov zdravstvene nege o ISO 11228 in EN 1005 ter pogostost in vzroke za nastanek poškodb hrbtenice. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo, v empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, kjer smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 21 vprašanj, ki je bil študentom elektronsko poslan. V raziskavi je sodelovalo 37 študentov prvega in drugega letnika podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege seznanjeni s standardoma ISO 11228 in EN 1005 (p=0,018). Ugotovili smo tudi, da večina študentov višjega letnika meni, da bi se z upoštevanjem omenjenih standardov zmanjšal nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju (p=0,001). Kot najpogostejši vzrok za nastanek poškodb hrbtenice pri negovalnem osebju so študenti navedli dvigovanje in prenašanje bremen, potem velikost in maso bremen oz. pacienta… Študenti so mnenja, da če bi se upoštevali omenjeni standardi, bi to v veliki meri zmanjšalo nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju v bolnišničnem okolju. Sklepamo lahko, da imajo študenti dovolj znanja o standardih ročnega premeščanja bremen, saj smo z raziskavo ugotovili, da večina pozna standarde ročnega premeščanja, ugotovili smo, da bi tudi hoteli izvedeti več o tehnikah pravilnega dvigovanja, ker so mnenja, da bi z upoštevanjem standarda lahko zmanjšali poškodbe hrbtenice. Znanje, ki ga imajo, je treba tudi praktično uporabljati in za to je potrebno še veliko izobraževanj, časa in predvsem dovolj ergonomsko-tehničnih pripomočkov na razpolago na vseh oddelkih v bolnišničnem okolju.
Ključne besede: ročno upravljanje, mednarodni standard, ISO 11228, EN 1005, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje, mišično-kostne bolezni.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1584; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (356,14 KB)

18.
Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitka
Vernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje.
Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1279; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

19.
Prepoznavanje nalog v zdravstveni negi in delovnih mest z ergonomskimi nevarnostmi
Katja Tomanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče. V magistrskem delu smo se osredotočili na prepoznavanje nalog v zdravstveni negi, povezanih z ergonomskimi nevarnostmi. Analizirali smo delo zaposlenih v negovalnem timu in njihovo znanje o ergonomiji. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate raziskave smo pridobili z anketnimi vprašalniki. Raziskavo smo izvedli v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica in enota Poljčane, med 42 zaposlenimi v negovalnem timu. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da 69 % opravlja delo stoje, 31 % anketirancev delo opravlja menjaje (stoje, sede). 67 % zaposlenih dviguje bremena težja od 10 kg večkrat dnevno. Dvigovanje bremen zaposleni v 80 % največkrat opravljajo skupaj s sodelavci. 11 % delavcev si pomagaj z ergonomskimi pripomočki. Kar 95 % zaposlenih si pri negovanju ležečega pacienta pomaga z dvižno posteljo. 98 % zaposlenih meni, da pozna pravilno držo v sedečem položaju. Na vprašanje, ali anketiranci menijo, da pri sedečih opravilih pravilno sedijo, je 52 % anketirancev odgovorilo pritrdilno. Glavni vzrok za obremenitev na delovnem mestu je pomanjkanje kadra, za ta odgovor se je odločilo kar 64 % vprašanih. Sklep. Zaposleni v zdravstveni negi imajo težave z bolečinami v hrbtenici zaradi dvigovanja bremen in neupoštevanja ergonomskih načel, kar jim preprečuje pomanjkanje števila zaposlenih na posameznih oddelkih v kliničnem okolju in preveliko število pacientov. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je premalo ur namenjenih izobraževanju o ergonomiji in pomembnosti upoštevanja ergonomskih načel pri delu medicinske sestre. V zdravstveni negi največ anketiranih – 79 % meni, da je najzahtevnejše dvigovanje pacienta.
Ključne besede: ergonomija, ergonomske nevarnosti, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 1556; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

20.
Sedeči delovni položaj medicinske sestre
Senka Kovač, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali sedeče delovno mesto medicinske sestre. Namen diplomskega dela je opisati delo v sedečem položaju medicinske sestre in pomen ergonomije pri oblikovanju delovnega mesta.Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. V diplomskem delu smo podatke zbrali z anketnim vprašalnikom. Raziskavo smo izvedli med 40 medicinskimi sestrami zdravstvenega doma v mesecu maju.
Ključne besede: Medicinska sestra, sedeči delovni položaj, ergonomija, ergonomska načela.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 1143; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici