Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Davčna zakonodaja ima v državah pomemben vpliv na gospodarstvo. Pobiranje davkov je glavni vir financiranja državnega proračuna, v katerem davek na dohodek pravnih oseb ne predstavlja največji delež davčnih prihodkov. Za državo ta davek ni toliko pomemben v smislu višine prejetega davka, kot v samem vplivu na rast gospodarstva, saj lahko podjetja več zaposlujejo ter vlagajo v davčno manj obremenjenem okolju. Pravna oseba, ki je davčni rezident Slovenije ali Avstrije, je davčni zavezanec za svoj svetovni dohodek, ki ga določa slovenska oz. avstrijska davčna zakonodaja. Pravna oseba pripravi davčno bilanco, v kateri navede vse obdavčljive prihodke ter odhodke. Pravni osebi v obeh državah pripadajo tudi davčne olajšave. Davek na dohodek oz. dobiček se po davčni stopnji obračuna od osnove za davek, ki se določi v davčni bilanci. Davčni dobiček oz. osnova za davek se razlikuje od čistega poslovnega dobička iz izkaza poslovnega izida, ki je pripravljen v skladu z računovodskimi standardi. Diplomska naloga prikazuje direktno primerjavo obdavčitve dohodka delniške družbe v Sloveniji in Avstriji. Med Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in avstrijskim ekvivalentnim zakonom Körperschaftsteuergesetz (KStG) je veliko skladnosti, ključne razlike pa so opazne pri davčni stopnji in davčnih olajšavah. Odhodki podjetij, ki so povezani z zaposlitvijo invalidov, z vlaganjem v raziskavo in razvoj, z donacijami in podobnimi odhodki, se v posameznih državah davčno obravnavajo različno. Običajno je ugodnost takšnega odhodka v obliki davčne olajšave, ki v davčni bilanci podjetja zmanjšuje davčno osnovo ter manjša obveznost za davek podjetja. Slovenija in Avstrija sta članici Evropske unije, zato je davčna obravnava čistega poslovnega izida podobna. Določeni poslovni prihodki in odhodki se zaradi svojega vira sploh ne priznajo ali pa se priznajo le delno. Z vidika davčnega rezidenta je obdavčitev dohodka delniške družbe v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji. Slovenski davčni zavezanec lahko uveljavlja več davčnih olajšav, prizna pa se mu tudi več poslovnih odhodkov. Razlike so vendarle majhne, kar je zaradi članstva v EU tudi pričakovano. Za nemoteno delovanje trga Evropske unije je potrebna harmonizacija, saj posamezne davčne politike ne smejo povzročati večjih neskladnosti in posledično davčno diskriminacijo. Obravnavano podjetje SI d.d. je v davčni bilanci izkazalo nižjo osnovo za davek v primerjavi z podjetjem AT AG, ki predstavlja avstrijskega davčnega zavezanca. Razlog leži v tem, da je v obravnavanem primeru več davčnih olajšav, kot tudi več davčno priznanih odhodkov pripadalo slovenskemu davčnemu zavezancu. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je za davčno obdobje 2016 v Avstriji za 6% višja kot v Sloveniji. Iz ugotovitev lahko sklepamo, da je obdavčitev dobička delniških družb oz. pravnih oseb v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji.
Ključne besede: Davek od dohodka, pravna oseba, davčna olajšava, davčni zavezanec, čisti dobiček, davčna bilanca
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 970; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,43 MB)