| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikrita oblika nasilja - cyberbullying
Darko Faflek, 2021, magistrsko delo

Opis: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Prisotnost alkohola in psihoaktivnih snovi pri vožnji, ter njihov vpliv na vožnjo
Darko Faflek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, psihoaktivne snovi, nesreče, promet, kazni, vplivi na vožnjo
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (816,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici