| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MESTNI PROMET V MARIBORU
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: Današnji tempo življenja vpliva na vedno večjo motorizacijo našega planeta in povzroča vedno večjo odvisnost ljudi od transporta. Vsak človek je v današnjem času vsakodnevno neposredno povezan s prometom: na poti v šolo, službo, po opravkih, na potovanjih ... Skratka, promet nas spremlja na vsakem koraku našega življenja in brez mobilnosti si skorajda ne moremo več predstavljati življenja v 21. stoletju. Geografske značilnosti, položaj, gospodarska in socialna struktura Maribora so tesno povezane s prometom. Maribor ima izjemen strateški geoprometni položaj, dobro prometno dostopnost in povezanost z drugimi kraji po Sloveniji in s sosednjimi državami; poleg tega leži na območju V. in X. Evropskega prometnega koridorja. Razmere v mestu močno pogojuje tudi mestni promet, ki pa ima še vedno številne pomanjkljivosti. Slabo je namreč urejen javni mestni promet, slabo je urejen mirujoči promet, ki predstavlja enega največjih problemov v mestu, saj povzroča vizualno degradacijo okolja in zaseda pomembne javne mestne površine, ki bi lahko bile namenjene drugim dejavnostim. Kot slabost mestnega prometa v Mariboru vidimo tudi nedoslednost in nezanimanje za uveljavitev trajnostnih oblik prometa v mestu – na primer pešačenje in kolesarjenje, ki nima zadostno urejenih površin v mestu, prav tako pa ni ustrezno poskrbljeno za prometno varnost kolesarjev in pešcev. Promet mestu povzroča tudi degradacijske probleme kot so onesnaževanje okolja, hrup in vizualna degradacija okolja. Rešitev v razbremenitvi mestnega jedra je v uvajanju trajnejših oblik prometa, kot je kolesarjenje in bolje urejen javni potniški promet (zlasti kombinacija avtobusnega prometa z železniškim).
Ključne besede: mestni promet, prometna dostopnost in povezanost, mobilnost, transport, javni potniški promet, trajnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1766; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

2.
POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1284; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici