| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Premik slovenskih kontingentov na mednarodno operacijo in misijo eFP Latvija
Andrej Strehar, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali premik kontingenta Slovenske vojske na mednarodno operacijo in misijo eFP – enhanced Forward Presence v Latvijo. V prvem delu diplomskega dela, teoretičnih osnovah, smo opredelili vojaško logistiko, razpoložljive transportne modalitete, premik, koncept načrtovanja, organiziranja in izdelave variant premika ter tudi zagotavljanje potrebnih transportnih zmogljivosti in predstavili vlogo podpore države gostiteljice (PDG). V drugem sklopu diplomskega dela, in sicer predstavitvi obstoječega stanja, smo razmejili odgovornosti načrtovanja in izvedbe strateškega premika v Slovenski vojski, predstavili smo, kako poteka premik na mednarodno operacijo in misijo eFP v Latvijo ter s kakšnimi transportnimi letalskimi zmogljivostmi razpolaga Slovenska vojska. Predstavili smo tudi dokumentacijo, ki je potrebna pri izvedbi premika in opravili intervju s pripadnikom operativne načrtovalne ravni. Na podlagi predstavljenega stanja smo opravili kritično analizo, v kateri smo podali izzive in problematike, s katerimi se Slovenska vojska sooča v času premika. V tretjem poglavju smo predstavili rešitve za prepoznane izzive in problematike ter okvirno tudi pregledali, kako bi potekal premik, če bi ga načrtovali z železniškim transportom. V zaključku pa smo pregledali pogoje za uvedbo predlaganih rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: eFP Latvija, premik, slovenski kontingent, Slovenska vojska, zmogljivosti
Objavljeno: 26.11.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
Ureditev logističnih površin v podjetju Maksim Hudinja, d.o.o.
Tadej Bibič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Podjetje Maksim Hudinja se ukvarja z oddajanjem poslovnih, skladiščnih, parkirnih in ostalih prostorov ter z izvajanjem logističnih storitev. Želijo si postati vodilno podjetje na Štajerskem oz. na severovzhodnem delu Slovenije v svoji panogi, zato si prizadevajo izboljšati ureditev logističnih površin lokacije svojega podjetja. Opravili smo posnetek stanja in ogled delovanja podjetja v različnih časovnih obdobjih, da bi s tem prišli do čim realnejše slike izvajanja posameznih aktivnosti. Posamezne dele lokacije smo podrobno opisali in predstavili, kaj se na posameznem delu izvaja. Znotraj tega smo se trudili prepoznati ozka grla, kritične točke in dejavnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti k storitvam podjetja. Opažene so bile problematične situacije, kot so ustavljanje na dovoznih poteh, napačna razvrščanja ob vhodu v podjetje, blokiranje površin s strani tovornih vozil, ustavljanje na površinah, ki naj bi bile ves čas proste in dostopne (požarni škropilnik (ang. sprinkler), transformatorska postaja, intervencijske površine), uničevanje asfaltnih površin zaradi ostrega obračanja težjih tovornih vozil in tudi zmeda pri čakanju na prosta raztovorna mesta oz. rampe, saj ni označenih parkirnih oz. čakalnih mest. Po kritični analizi delovanja podjetja in prepoznavi omenjenih problemov smo se osredotočili na iskanje optimalnih rešitev, ki bi omenjene situacije bodisi eliminirale bodisi omejile do te mere, da ne bi imele večjega vpliva na delovanje podjetja. V večji meri smo rešitve našli znotraj prometne ureditve, kot so označevanje transportnih poti, postavitev prometne signalizacije, načrtanje parkirnih in čakalnih mest za tovorna vozila ter parkirnih prostorov za osebna in kombinirana vozila. Z dodatno označenimi manipulacijskimi površinami ter pešpotmi pa bi le še dodatno pripomogli k ureditvi logističnih površin in obenem varnejšemu delovanju podjetja ter gibanju prisotnih.
Ključne besede: poslovno središče, logistične površine, skladiščne površine, transportne poti, prometna ureditev
Objavljeno: 26.11.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

3.
Vpliv COVID-19 na prevozna podjetja
Sara Čepin, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2020 je svetovno gospodarstvo prizadela pandemija Covid-19. Podjetja so se soočala s številnimi ukrepi, omejitvami delovanja, zapiranjem ipd. Med njimi so posledice utrpeli tudi prevozniki potnikov in blaga. V diplomskem delu so predstavljeni vplivi Covid-19 na prevozna podjetja, ukrepi ter rezultati poslovanja, ki predstavljajo število potnikov oz. količino prepeljanega blaga, ustvarjen dobiček in število zaposlenih v letu 2020. Te podatke smo primerjali s podatki iz prejšnjih let, večinoma pa smo se osredotočili na primerjavo med letoma 2019 in 2020. Zastavili smo si hipotezo, da je imel Covid-19 močan vpliv na prevoznike in s tem zmanjšal njihov dobiček ter število prepeljanih potnikov. Hipotezo smo pri vseh petih prevoznikih potrdili, saj se je ponekod njihov dobiček zmanjšal za skoraj polovico. Podjetje Lufthansa še do danes ni uspelo dvigniti vrednost svojih delnic na raven pred izbruhom Covid-19. Raziskali smo tudi področja prometnih panog, znotraj katerih delujejo izbrana prevozna podjetja. Na ta način smo ugotovili, kako so se prevozniki v letu 2020 odrezali glede na prometno panogo, torej bolje ali slabše od povprečja panoge zadnjih pet let.
Ključne besede: prometne panoge, prevozna podjetja, pandemija Covid-19, vpliv, posledice
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

4.
Dobava premoga kot energenta za proizvodnjo toplotne in električne energije v Javnem podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.
Luka Ambrož, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pot energenta – premoga, ki ga Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o. v svoji enoti TE-TOL uporablja za proizvodnjo toplotne in električne energije. Opisana je pot premoga od rudnika v Indoneziji do Luke Koper ter do končnega uporabnika TE-TOL. Najprej je opisana transportna infrastruktura v premogovniku ter natovarjanje premoga na Capesize ladjo za razsuti tovor, ki premog pripelje v Luko Koper. Sledi opis raztovarjanja premoga na deponijo terminala za premog in železovo rudo, podrobneje pa je nato opisana pot premoga po železnici do TE-TOL. Izpostavljen je ključni problem pri dobavi premoga, in sicer ta, da Slovenske Železnice niso uspele zagotavljati ustrezne dinamike dobav, ki je bila zapisana v pogodbi. Razlog je nezgrajeni drugi tir proge med Luko Koper in Divačo in posledično prevelika obremenjenost obstoječe enotirne proge. V diplomskem delu so predstavljene pomanjkljivosti železniškega omrežja in možne rešitve za ustrezno dinamiko dobav premoga v TE-TOL. Najbolj optimalno rešitev predstavlja uporaba daljše vlakovne kompozicije z dobavo dvakrat dnevno, namesto krajše trikrat dnevno. Dolgoročno rešitev za pravočasno dobavo premoga v TE-TOL pa predstavlja le izgradnja drugega tira na odseku Koper–Divača.
Ključne besede: transport premoga, Capesize, TE-TOL, vlakovna kompozicija, železniško omrežje
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

5.
Mariborska mestna železnica in vpliv na trajnostno mobilnost
Aljaž Sumper, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna.
Ključne besede: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak.
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

6.
Reorganizacija nalaganja tovornih vozil v Pivovarni Laško Union
Aljoša Žikovšek, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Proces nalaganja in razlaganja tovornih vozil predstavlja eno izmed najpomembnejših dejavnosti logistike, zato smo v diplomskem delu raziskali proces nalaganja in razlaganja tovornih vozil v Pivovarni Laško Union, na lokaciji v Laškem, in predstavili rešitve za učinkovitejše in varnejše opravljanje dela. Za lažje razumevanje ključne tematike smo v prvem delu diplomskega dela opisali obstoječe stanje procesa nalaganja in razlaganja tovornih vozil v izbranem podjetju, ki zajema vse postopke od prihoda voznikov tovornih vozil v podjetje, njihove prijave na nalaganje tovora, sistema nalaganja tovornega vozila do odhoda voznikov s polnim in zapečatenim vozilom. Čeprav proces nalaganja in razlaganja tovornih vozil v podjetju poteka tekoče, smo pri opazovanju posameznih procesov odkrili številne napake in pomanjkljivosti ter jih podrobno predstavili v drugem delu diplomskega dela. Med pomanjkljivosti obstoječega sistema smo uvrstili »zastarel« način ročnega vpisovanja voznikov tovornih vozil na list papirja, ločeno nalaganje tovornih vozil za tujino samo v dopoldanskem in nalaganje vozil za Slovenijo v popoldanskem času, samo eno mesto za nalaganje tovornih vozil na nakladalni rampi ter naključno skladiščenje končnih izdelkov v skladiščne cone, ki zaradi dolgih komisionirnih poti podaljšujejo čas nalaganja tovora. V zadnjem delu diplomskega dela smo po natančni analizi podali rešitve za vsako odkrito pomanjkljivost, rešitve medsebojno povezali ter s tem predstavili možnost za učinkovitejši in varnejši proces dela v podjetju. Med rešitve, ki bi omogočile hitrejše in varnejše nalaganje in razlaganje tovornih vozil, sodijo vpeljava elektronskega sistema vpisovanja voznikov tovornih vozil, nalaganje tovornih vozil za Slovenijo in tujino tekom celega delovnega dne, ločeno skladiščenje končnih izdelkov na tiste, ki se prodajajo v tujino, in tiste, ki se prodajajo samo v Sloveniji, ter uvedba dodatnega mesta za nalaganje tovornih vozil.
Ključne besede: Nalaganje in razlaganje tovornih vozil, vozniki tovornih vozil, skladiščenje, notranji transport, nakladalna rampa.
Objavljeno: 23.04.2021; Ogledov: 248; Prenosov: 0

7.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
Reorganizacija dostave v peš cono v mariboru
Izidor Škrbot, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo reorganizacije dostave v peš cono in območje umirjenega prometa v Mariboru. Postavili smo si cilje zmanjšati negativne vplive, ki nastanejo ob visoki vsakodnevni frekventnosti dostavnih vozil v peš coni. Podatke za potrebno raziskavo smo pridobili na Mestni občini Maribor, pri pregledu literature in s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali na podjetja, ki vršijo dostavo v peš coni v Mariboru. Podatke smo analizirali in pripravili izračune, s pomočjo katerih smo prišli do rezultatov, pokazateljev trenutnega stanja. Ugotovili smo, da ima sistem dostave v peš cono v Mariboru še izredno veliko prostora za izboljšave. Predstavili smo nekaj primerov iz tujine in tudi možne izboljšave glede dostave v območje umirjenega prometa in v območje pešcev. Res pa je, da morajo biti spremembe pripravljeni sprejeti tako dostavljavci kot tudi Mestna občina Maribor, kajti kakršnekoli spremembe zahtevajo investicijski vložek, ki bi se po določenem času povrnil, in kar je najbolj pomembno, zmanjšali bi negativne vplive na ljudi in okolje.
Ključne besede: dostava, dostavno vozilo, negativni vplivi, peš cona, okolje
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila
Tina Cvahte Ojsteršek, 2021, doktorska disertacija

Opis: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Ključne besede: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 340; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (10,07 MB)

10.
Reorganizacija transportno skladiščnih operacij
Tjaša Jerant, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno logistično podjetje, v katerem smo preučevali skladiščenje, spremljanje tovornih vozil, nakladalne ploščadi, potrebno število le-teh in ročni prepis logističnih podatkov. Predstavili in opisali smo skladišče in transportno-skladiščne procese. K temu sodi podroben opis trenutnega izvajanja navzkrižnega pretovarjanja. Ugotovili smo, da so tovorna vozila v prihodu ter odhodu točna. Čeprav je človeški dejavnik drag, še vedno igra glavno vlogo, da skladiščni procesi nemoteno potekajo. Spoznali smo, da je nov logistični center nujno potreben, saj je hitrost dostave pošiljk končnemu uporabniku ključnega pomena.
Ključne besede: Logistika, transport, skladišče, nakladalno-razkladalne ploščadi, tovorna vozila, proces navzkrižnega pretovarjanja, analiza učinkovitosti.
Objavljeno: 08.01.2021; Ogledov: 340; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici