| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
NOČNO DELO KOT OBLIKA DELOVNEGA ČASA
Tadej Škrube, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena posebna oblika delovnega časa, torej nočno delo, z ustrezno predstavitvijo vpliva mednarodnega in evropskega prava na pravno ureditev nočnega dela, nato pa je predstavljena še podrobnejša ureditev nočnega dela v slovenski delovni zakonodaji ter spremembe in novosti na tem področju. V okviru nočnega dela, ki predstavlja institut delovnega prava, gre za delo, ki pomembno posega v človekov bioritem, hkrati pa vpliva na človekovo socialno in družinsko življenje. Ravno zaradi narave in škodljivih vplivov nočnega dela je delavec, ki tovrstno delo opravlja, upravičen do posebnih ugodnosti in dodatnih pravic. Nočnega delavca varujejo tako mednarodnopravni akti, med katerimi so najbolj značilne konvencije MOD in direktive EU kot sekundarni pravni viri evropskega prava, kot tudi nacionalna zakonodaja, v okviru katere ima v RS glavno vlogo Zakon o delovnih razmerjih, podredno pa veljajo še drugi zakoni in podzakonski akti. Poleg predstavitve relevantne delovnopravne zakonodaje s področja nočnega dela, vključuje diplomsko delo tudi problematiko v zvezi z nočnim delom oziroma odprta vprašanja, na katera sem v okviru diplomskega dela poskušal odgovoriti. Na koncu sem v diplomsko delo vključil še analizo podatkov oziroma informacij, pridobljenih na podlagi osebnih izkušenj nočnih delavcev glede vpliva nočnega dela na njihovo družbeno in družinsko življenje ter ugotovitve glede razlogov, zaradi katerih opravljajo to vrsto dela.
Ključne besede: delovno pravo, delovni čas, delavec, nočno delo, nočni delavec, konvencije MOD, direktive EU, Zakon o delovnih razmerjih.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 856; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

72.
REINTEGRACIJA DELAVCA
Petra Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni namen in naloga delovnopravne zakonodaje je zagotavljanje varstva delavcem in zaščita pred kršitvami njihovih pravic. Delavcu so na voljo različni instituti, ki se jih lahko posluži za varstvo svojih pravic. V primeru prenehanja pogodbenega razmerja na podlagi delodajalčeve odpovedi, lahko delavec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, da ugotovi zakonitost delodajalčevega ravnanja. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku, ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito oziroma je delovno razmerje prenehalo na drug način, ki ni zakonit, v večini primerov delavca vrne na delo k delodajalcu (t.i.reintegracija), saj zaposlitev predstavlja glavni ali celo edini vir njegovega dohodka. 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa dopušča tudi drugo možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, sodišče namesto ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, razveže pogodbo o zaposlitvi, ugotovi trajanje delovnega razmerja do določenega dne, delavcu prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter mu dosodi denarno povračilo, kot vrsto nadomestila za reintegracijo. Reintegracija ima prednost pred odškodnino že v najpomembnejših mednarodnih dokumentih s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki spodbujajo države podpisnice, da uskladijo nacionalno zakonodajo s njihovimi usmeritvami.
Ključne besede: delovno pravo, varstvo delavcev, nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija delavca, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, odškodnina
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 2695; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (288,22 KB)

73.
VLOGA INŠPEKCIJE ZA DELO
Nino Galun, 2014, diplomsko delo

Opis: Na področju delovnega prava ima poseben pomen varstvo pravic delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delavec je varovan praktično na vseh pravnih področjih, posebno vlogo v sistemu varstva pravic delavca pa ima inšpekcija za delo. Ta opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov na področju delovnih razmerij, kot izvršilno nalogo državne uprave. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pomen inšpekcijskega nadzora v pravnem sistemu in njegov zgodovinski razvoj. Predstavitvi inšpekcijskega nadzora na splošno sledi predstavitev posebnosti na področju pristojnosti inšpekcije za delo. Ta organizacijsko deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zgodovinskemu pregledu in pregledu ureditve ter pristojnosti inšpekcije za delo v avstrijskem, nemškem in italijanskem pravnem redu sledi pregled pozitivnopravne ureditve v pravnem sistemu Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljeni potek inšpekcijskega postopka, ki ga opravlja inšpekcija za delo, ter pooblastila inšpektorjev. Poseben poudarek je na odgovoru na vprašanje, na čigav predlog se začne inšpekcijski postopek in kdo so stranke v njem. Inšpekcijski postopek se navadno konča z izdajo ureditvene upravne odločbe, s katero inšpektor odredi vzpostavitev zakonitega stanja. Zraven izdaje ureditvene upravne odločbe ima inšpektor v primeru kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje, še druge možnosti ukrepanja. Tako lahko izda prepovedno odločbo, odločbo v hitrem prekrškovnem postopku, poda ovadbo pristojnemu organu v primeru domnevne storitve kaznivega dejanja ali ukrepa na drug predviden način. Poseben pomen ima preventivno delo inšpekcije, s katerim ta preprečuje nastanek nezakonitega stanja in kršenja pravic. Na koncu so na kratko predstavljeni in med seboj primerjani še drugi postopki v okviru varstva pravic delavcev, to so sodno varstvo, kazenskopravno varstvo in varstvo v okviru prekrškovnega prava. Poseben poudarek je namenjen primerjavi med inšpekcijskim postopkom in ostalimi omenjenimi postopki.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpekcija za delo, varstvo pravic delavca, ureditvena odločba, odločba v hitrem prekrškovnem postopku, pristojnosti inšpekcije za delo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1048; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (866,95 KB)

74.
INSTITUTI ZDR-1 Z NAMENOM POVEČANJA PRAVNE VARNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH OSEB
Tine Hat, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana delovnopravna tematika, in sicer instituti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), katerih temeljni namen je zagotoviti ustrezno stopnjo pravne varnosti delavcev ter drugih kategorij oseb, ki niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. V drugem poglavju zaradi lažjega razumevanja obravnavane problematike pojasnim nekatere temeljne pojme in načela delovnega prava kot sta delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Ker je ZDR-1 razmeroma nov zakon, sem tretje poglavje namenil obravnavi razlogov, ki so privedli do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje ter ugotovil, kako je na spremembe zakona vplivala zakonodaja Evropske unije. Pojasnil sem tudi namene in cilje, ki jih skuša zakon uresničiti ter predstavil nove rešitve, ki jih zakon določa. Četrto poglavje obravnava razmerje med ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami. Opredelil sem nekatere temeljne pojme, kot so kolektivna pogodba in kolektivna pogajanja. V nadaljevanju sem se osredotočil na spremembe določb ZDR-1, s katerimi zakon vpliva na urejanje pravic delavcev v kolektivnih pogodbah, ter poskušal prikazati prednosti in slabosti sprememb glede na položaj delavcev. Peto poglavje predstavlja jedro diplomskega dela, saj so v njem predstavljeni in pojasnjeni bistveni instituti zakona v smislu zagotovitve večje pravne varnosti delavcev. Posamezne institute sem obrazložil in podrobneje pojasnil zakonske določbe, ki glede na prejšnjo delovnopravno zakonodajo pomenijo spremembe v korist delavcev. Ob tem sem želel ugotoviti tudi morebitne pomanjkljivosti oz. slabosti zakonodaje glede na položaj delavcev. Šesto poglavje obravnava dve kategoriji oseb, ki opravljajo delo, vendar niso v delovnem razmerju. Ker je njihov položaj primerljiv položaju delavcev, jim ZDR-1 zagotavlja določeno stopnjo delovnopravnega varstva. V zaključku diplomskega dela je navedena sklepna ugotovitev glede obravnavane tematike, s katero sem podal odgovor na zastavljeno trditev, da ZDR-1 povečuje pravno varnost delavcev in drugih oseb.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, ekonomsko odvisne osebe, agencijsko delo, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, prepoved diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, sprememba delodajalca.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1214; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (779,29 KB)

75.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po ZDR-1
Dora Škrobar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Ključne besede: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1412; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (904,35 KB)

76.
SVET DELAVCEV
Sandra Gobec, 2014, diplomsko delo

Opis: Delavec kot posameznik je v odnosu do delodajalca šibkejša stranka in zato ne more vedno sam učinkovito zaščititi svojih interesov. Posledično so se skozi čas izoblikovali različni načini zaščite in uveljavljanja interesov delavcev in eden od teh načinov je tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju. Svet delavcev je temeljna oblika kolektivnega sodelovanja delavcev pri upravljanju in omogoča vključitev delavcev v sprejemanje pomembnih ekonomskih, kadrovskih ter socialnih odločitev v določeni organizaciji. Ker imamo v Sloveniji dualni sistem delavskih predstavništev, kar pomeni da si za uresničevanje interesov delavcev prizadevajo tako voljena delavska predstavništva (svet delavcev) kot sindikati, je potrebna jasna razmejitev vlog in področij delovanja obeh delavskih predstavništev. V zvezi s svetom delavcev je aktualno vprašanje njegovega vpliva na poslovno uspešnost. Na to temo lahko zasledimo več tujih in nekaj slovenskih raziskav. Cilj diplomskega dela je prikazati pravno ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju ter podrobneje predstaviti svet delavcev, opredeliti njegovo razmerje do sindikatov in analizirati njegov vpliv na poslovno uspešnost.
Ključne besede: Svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, industrijska demokracija, delavec, delodajalec, poslovna uspešnost.
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 2605; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (581,16 KB)

77.
USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Matjaž Škafar, 2014, diplomsko delo

Opis: V današnjem sodobnem svetu je vedno manj časa za družinsko življenje, saj je vse več poklicnega dela, pehanja za zaslužek in kariero ter prizadevanj za doseganje čim boljših rezultatov organizacij. Skrb in nega starostnikov je postala zaradi podaljševanja življenjske dobe pomembnejša kot v preteklosti, prav tako pa so tukaj tudi otroci in mladostniki, ki jim lahko starši zaradi zaposlitve namenjajo manj časa in posledično se mnoga sodobna družinska razmerja rahljajo, kar vodi spet v nove težave. Za uspešno življenje posameznika je uskladitev poklicnega in družinskega življenja ključnega pomena, kar prihaja še toliko bolj do izraza v zadnjih desetletjih zaradi sprememb, ki jih doživlja naša družba. Prav zaradi tega sem se odločil, da si bom za temo svojega diplomskega dela izbral usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter se poskušal čim bolje seznaniti s to problematiko. V nalogi sem opredelil pojma poklicno in družinsko življenje, vlogo države pri tem, opis te problematike v direktivah EU in sodni praksi SEU. Predstavil sem tudi nekaj modelov držav pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. V nadaljevanju diplomske naloge sem predstavil, na osnovi pravnih aktov in strokovne literature, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v Sloveniji in koncu predstavil primer takega usklajevanja v konkretni organizaciji v Sloveniji, to je v podjetju Saubermacher& Komunala d.o.o. iz Murske Sobote. V sklepu sem podal lastne ugotovitve, ki so rezultat opisanega proučevanja poklicnega in družinskega življenja.
Ključne besede: Delo s krajšim delovnim časom, diskriminacija, nosečnost, poklicno in družinsko življenje, starševstvo, uspešno življenje posameznika.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 816; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (251,71 KB)

78.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Karolina Nina Huber, 2014, diplomsko delo

Opis: Dandanes je informacijska tehnologija dosegla visok razvoj in s tem omogočila lažje zbiranje osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Osebni podatki kažejo številne intimne in druge lastnosti ter razmerja posameznikov in pri tem je država tista, ki mora zagotoviti primerno varstvo. Ustava Republike Slovenije opredeljuje varstvo osebnih podatkov, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic. Še bolj podrobno pa varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da so to katerikoli podatki, ki se nanašajo na posameznika, ne glede na obliko v kateri so izraženi. Ti podatki pridejo v ospredje predvsem na področju delovnega prava oz. delovnih razmerij, saj delodajalec skozi proces zaposlovanja zbira in obdeluje osebne podatke delavcev. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če tako določa zakon ali pa je v obdelavo osebnih podatkov osebno privolil posameznik. Delodajalec je dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov, ko pa odpadejo razlogi za zbiranje osebnih podatkov jih je potrebno zbrisati, uničiti, blokirati, anonimizirati,… Zakon podrobno določa tudi kaj so občutljivi podatki in kaj so prometni podatki, oboji imajo bistveno vlogo pri zbiranju evidenc osebnih podatkov. Poznamo različna tehnološka sredstva s katerimi se nadzirajo in pridobivajo osebni podatki. V zvezi z osebnimi podatki imamo sodno prakso, tako slovensko kakor tudi evropsko, ki daje odgovore na različna vprašanja glede varstva osebnih podatkov. Pogosto se dogaja, da se na tem področju kršijo pravila, ki pa jih je potrebno primerno kazensko in civilno sankcionirati. Različne države urejajo varstvo osebnih podatkov na različne načine.
Ključne besede: osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, zbirka osebnih podatkov, delovno razmerje, prometni podatki, občutljivi osebni podatki
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1622; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (458,00 KB)

79.
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Majcenič, 2014, diplomsko delo

Opis: Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitve pravice do stavke
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 907; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (859,29 KB)

80.
ZASEBNOST NA DELOVNEM MESTU
Aleša Hartman, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo na splošno obravnava zasebnost na delovnem mestu, konkretneje pa problem uporabe interneta na delovnem mestu. Obdelani so tudi najpomembnejši mednarodni in nacionalni pravni akti s tega področja. Zasebnost je ena temeljnih človekovih pravic. Pravico do zasebnosti ima tudi delavec na svojem delovnem mestu, možnost njenega uveljavljanja pa je odvisna od delodajalčevega nasprotnega interesa. Zaradi spreminjanja življenjskih razmer je pravico vedno težje opredeliti, saj se njen obseg in pomen stalno spreminja. Hiter tehnološki razvoj predstavlja grožnjo zasebnosti na delovnem mestu, saj nove oblike tehnologije omogočajo vedno večjo stopnjo nadzora nad delavcem. S pojavom interneta pa so se problemi zasebnosti prenesli tudi v virtualni prostor.
Ključne besede: zasebnost, delovno mesto, uporaba interneta.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 857; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (186,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici