| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
VLOGA INŠPEKCIJE DELA PRI VARSTVU DELAVCEV V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Tanja Breznik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana in pojasnjena dejanska vloga inšpekcije dela pri varstvu delavcev v času gospodarske krize. V času gospodarske krize se je potreba po varstvu delavcev znatno povečala. Negativne spremembe na trgu dela in naraščajoče kršitve so postale pravi izziv. Posledice gospodarske krize so žal vplivale tudi na delovanje inšpekcije kot celotnega sistema. Učinkovit inšpekcijski sistem lahko seveda zagotavlja boljše varstvo. To pa se tukaj odraža predvsem v ukrepih, ki jih ima inšpekcija na voljo. Ob analizi najpogosteje kršenih institutov so predstavljeni in pojasnjeni posamezni ukrepi in relevantna sprememba zakonodaje.
Ključne besede: zaščita delavcev, vloga inšpekcije, vpliv gospodarske krize, ukrepi, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 709; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

62.
KRIZA V SLOVENIJI IN SOCIALNA VARNOST
Denis Baghrizabehi, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenijo je konec prvega desetletja 21. stoletja zajela globalna gospodarska kriza. Prizadevanja po omejevanju in odpravi posledic krize so terjala napore, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na pravnem področju. Pravo socialne varnosti je samostojna pravna panoga, ki se ukvarja z urejanjem socialnovarnostnih pravic in obveznosti državljanov. Pomembno je zato, ker omogoča izvajanje dolžnosti socialne države. Gospodarska kriza je pahnila veliko število prebivalcev Slovenije v socialno stisko in povzročila znatno rast v pojavnosti števila socialnih primerov. Širitev krize na področje javnih financ Republike Slovenije je znatno otežilo izvajanje nekaterih kategorij socialne varnosti. Javne blagajne zaradi primanjkljaja niso bile sposobne vzdrževati veljavnega sistema financiranja socialnih pravic. Upoštevajoč težave, ki tudi sicer bremenijo sisteme socialne varnosti, so se izvajalci javnih služb tega področja usmerili v politiko varčevanja. Temu skladno sledi zakonodajalec z reguliranjem prava socialne varnosti. Hkrati mora jemati v ozir vse slabši socialni položaj prizadetih posameznikov in se vzdržati pretiranega poseganja v obstoječ nabor socialnih pravic. To diplomsko delo se ukvarja z determiniranjem dolžnosti socialne države ter ugotavljanjem korelacije med krizo in pravom socialne varnosti. V končni fazi predstavi nekatere zakonske spremembe, ki so rezultat prilagajanja krizni situaciji. Bralcu naj služi kot pripomoček pri raziskovanju zadevnega področja. Obseg zakonodajalčeve dejavnosti se je v času pisanja tega dela namreč stopnjeval.
Ključne besede: socialna varnost, kriza, socialna zavarovanja, socialno varstvo, socialna politika, socialna država, financiranje socialne varnosti
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2444; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (401,72 KB)

63.
VARSTO DELAVK MATER
Ines Belovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi dejstva, da je zaposlitev žensk postala nekaj vsakdanjega, je običajno, da ženska poleg dela v službi skrbi še za dom in družino. Ženske se zaposlujejo predvsem zato, ker si želijo biti ekonomsko neodvisne ter hkrati uveljavljati svoje sposobnosti tudi zunaj doma. Vendar se delavke matere pri zaposlovanju srečujejo s številnimi težavami. Eden glavnih problemov, s katerimi se srečujejo delavke matere, je problem usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti ter s tem bojazen pred odpovedjo pogodbe s strani delodajalca zaradi nosečnosti. Manj ugodno obravnavanje zaradi nosečnosti ali starševstva je namreč prepovedano. Temeljni cilj na področju delovnega prava je zato zagotavljati varstvo delavk mater že pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in med trajanjem delovnega razmerja tako v času nosečnosti kot v času, ko delavka še doji. V diplomskem delu so predstavljeni in razčlenjeni pravni viri, ki so oblikovani z namenom zagotavljanja varstva tem skupinam delavk. Predstavljeni so domači pravni viri ter mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Naša zakonodaja je namreč v slovenski pravni red na področju delovnega prava vnesla številne norme mednarodnega delovnega prava s področja varstva delavk mater, saj zaradi svojega šibkejšega položaja potrebujejo posebno delovnopravno varstvo. Podrobneje so predstavljeni posebno varstvo delavk zaradi starševstva in nosečnosti v Republiki Sloveniji in pravice, ki so jim zagotovljene v okviru tega varstva. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno vpliva na razumevanje obravnavane teme v našem prostoru. Pomembno je namreč, da delavke matere poznajo svoje pravice in obveznosti, ki so določeni tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. V diplomskem delu je predstavljena tudi nemška ureditev varstva delavk mater.
Ključne besede: noseča delavka, doječa delavka, delovno pravo, zakonodaja, varovana kategorija
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 878; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (851,65 KB)

64.
BREZPOSELNOST PRI MLADIH IN UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE TER ODPRAVLJANJE TE BREZPOSELNOSTI
Polona Mileta, 2013, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrega toka sprememb. Ta je s seboj prinesel ogromen val brezposelnosti in vase potegnil veliko ljudi, zlasti mlade. Brezposelnost pri mladih je pojav oziroma stanje, ki se zajeda v vse pore družbenega življenja. Predstavlja svetovni problem oziroma bolezen današnjega časa. Diplomsko delo obravnava brezposelnost pri mladih in ukrepe za zmanjševanje ter odpravljanje te brezposelnosti. Začetni del zajema teoretične vidike brezposelnosti in pravno ureditev brezposelnosti na mednarodni in nacionalni ravni. V 4. poglavju se osredotočim na ranljivo kategorijo brezposelnih, to so mladi. V tem delu sem orisala problematiko vstopa mladih na trg dela in podala nekaj statističnih podatkov. Ker je bolezen brezposelnosti potrebno čim prej ozdraviti, sem namenila poudarek 5. poglavju, in sicer ukrepom za zmanjševanje in odpravljanje brezposelnosti pri mladih, tako na mednarodni ravni kot na nacionalni ravni. Globalno bolezen brezposelnosti skuša ozdraviti Evropska komisija s številnimi programi, dokumenti, akti, ki vsebujejo mnogo ukrepov in načrtov za stabilizacijo trga delovne sile. Na nacionalni ravni pa Vlada RS skuša pozdraviti nastalo situacijo z raznimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Zaključno poglavje sem namenila drugim predlogom, ki bi s skupnim delovanjem ljudstva lahko obrodili sadove in tako dobili pravno podlago za njihovo realizacijo.
Ključne besede: Ključne besede: teoretični vidiki brezposelnosti, pravna ureditev brezposelnosti, vstop mladih na trg dela, ukrepi za zmanjševanje in odpravljanje brezposelnosti pri mladih, drugi predlogi.
Objavljeno: 15.01.2014; Ogledov: 1025; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (746,52 KB)

65.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCA PO ZDR - 1
Anja Pivec, 2013, diplomsko delo

Opis: Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča delavcu, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje povzroči takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Hujše kršitve obveznosti delodajalca, ki predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakon taksativno našteva. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru zakonsko določenega razloga in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka oziroma časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. S sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo aprila 2013 je bil krog razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca razširjen. Dodan je bil nov, osmi odpovedni razlog, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je nov Zakon o delovnih razmerjih tudi preoblikoval in spremenil nekatere že obstoječe odpovedne razloge ter jasneje uredil postopek, ki ga mora delavec izpeljati preden poda izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pomembno vlogo v okviru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo tudi sodišča, ki v morebitnem sporu presojajo zakonitost podane izredne odpovedi delavca in ob tem oblikujejo sodno prakso. S svojimi stališči in razlagami v njej dajejo odgovore na vprašanja, ki jih odpira zakonodajna ureditev. Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delodajalcu pozna tudi nemška delovnopravna zakonodaja. Pravna ureditev le tega je v pretežni meri enaka kot v slovenski zakonodaji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, nov Zakon o delovnih razmerjih, pravice delavca, sodna praksa
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 2474; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (808,54 KB)

66.
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V INVALIDSKIH PODJETJIH
Ksenija Kavaš, 2013, diplomsko delo

Opis: Invalid je oseba, ki ima, zaradi telesne ali duševne okvare, zmanjšane možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev. Eno izmed pomembnih možnosti zaposlovanja invalidov v RS predstavljajo invalidska podjetja, ki s tem zagotavljajo invalidnim osebam socialno varnost in vključenost. V skladu z Ustavo RS mora biti vsakemu izmed invalidov zagotovljeno varstvo in usposabljanje za delo, svoboda dela, prosta izbira zaposlitve, obenem pa mora biti invalidom pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Invalidska podjetja so kot del socialne ekonomije poznana tudi v državah Evropske unije, kjer se prav tako srečujejo s težavami pri zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, Evropska unija, finančne vzpodbuje, Republika Slovenija
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1059; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (593,15 KB)

67.
PRAVNA SREDSTVA DELODAJALCA ZOPER ODLOČITVE ZDRAVNIŠKE STROKE GLEDE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI DELAVCA
Miha Kuplenik, 2014, diplomsko delo

Opis: Delavčeva odsotnost zaradi bolezni in poškodbe je vsekakor okoliščina, ki pomeni trčenje interesa delavca in delodajalca. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela in hkrati pravico do nadomestila plače, ki mu zagotavlja dohodkovno varstvo v primeru socialnega primera. Obe pravici ovirata interese delodajalca, a jih mora delodajalec skladno z zakonom spoštovati. Oviranje in poseganje v interes delodajalca se kaže predvsem v tem, da mora delodajalec reorganizirati delovni proces zaradi manjkajočega delavca, kar je lahko povezno z dodatnimi stroški. Pri tem pa ne smemo pozabiti izplačila nadomestila plače, ki gre v prvih 30 dneh v breme delodajalca. V takšni situaciji, ko se posega in ovira interes delodajalca zaradi zdravstvenih razlogov na strani delavca, se prvemu postavlja vprašanje, kako zavarovati svoje lastne interese. Zato je pomembno poznavanje pravnih možnosti, ki jih prava ureditev daje delodajalcu. Na eni strani so to pravna sredstva, ki jih ima delodajalec na voljo proti zdravniškim odločitvam. Kljub temu da je sodelovanje delodajalca zelo omejeno v postopkih ugotavljanja delavčeve (ne)zmožnosti za delo, ima delodajalec na voljo zahtevek za presojo ocene osebnega zdravnika, pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika, tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije in redna ter izredna pravna sredstva zoper sodne odločbe. Vendar pa se glede omenjenih pravnih sredstev pojavljajo očitki o neučinkovitosti tovrstnih sredstev. Po drugi strani ima delodajalec za zavarovanje svojih interesov pravico do nadzora bolniškega staleža, ki ga lahko izvaja sam ali preko pooblaščenega zasebnega detektiva. Uporaba slednjega instituta je v praksi pogostejša, kakor pravna sredstva zoper zdravniške odločitve. Verjetno tudi zato, ker je za zavarovanje interesov delodajalca nadzor bolniškega staleža učinkovitejši. Vendar pa se mora delodajalec pri nadzoru seznaniti s celotno vsebino začasne zadržanosti od dela, kar pa mu omogočajo navodila zdravniške stroke. Pri tem mora upoštevati tudi možnost naknadne odobritve bolniškega staleža v določenih primerih. Slednje je pomembno, da o zlorabi bolniškega staleža ne sklepa prehitro, kar lahko pripelje do nezakonitih delodajalčevih ukrepov. Med njimi sta najpogostejša izredna in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pa se lahko razume tudi kot pravno sredstvo, s katerim delodajalec zavaruje svoj interes v dani situaciji.
Ključne besede: zdravniške odločitve, pravna sredstva, nadzor, zloraba, bolniški stalež, nadomestilo plače, nezmožnost za delo, zdravstveno zavarovanje, bolezen
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1265; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

68.
VARSTVO OSEBNOSTI IN ZASEBNOSTI V POSTOPKU ZAPOSLITVE
Gordana Pipan, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri izboru kandidatov za zaposlitev se kot merilo vse pogosteje poleg klasičnih selekcijskih meril, kot sta življenjepis in pogovor (intervju), uporabljajo različni psihološki, psihometrični in tako imenovani testi osebnosti. Za izvedbo različnih vrst psiholoških testiranj delodajalci običajno najamejo agencije za zaposlovanje oziroma kadrovske agencije. Storitve na trgu dela, kot sta vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve, so urejene z Zakonom o urejanju trga dela, medtem ko storitve, ki se nanašajo na izbiro kadrov, urejajo splošna pravila poslovanja gospodarskih subjektov na trgu (določbe Zakona o gospodarskih družbah). Psihološko testiranje močno posega v posameznikovo osebnost, s tem pa tudi v njegovo zasebnost. Varovanje človekove osebnosti in zasebnosti je na načelni ravni, tako v mednarodni kot v nacionalni zakonodaji solidno urejeno, slabše pa v delovnopravni zakonodaji. Psiholoških testiranj mednarodni pravni akti neposredno ne urejajo, prav tako ne slovenska nacionalna zakonodaja. Posegi v kandidatovo osebnost in s tem posledično v njegovo zasebnost skozi postopke psihološkega testiranja niso dovolj normirani. Noben predpis izrecno ne določa, kdo sme izvajati psihološka testiranja, kakšne teste lahko pri tem uporablja, kako jih razlaga in na kakšen način jih posreduje tretjim osebam, torej delodajalcem. V nalogi so predlagane spremembe zakonodaje (Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varovanju osebnih podatkov). Z njimi bi bolj določno uredili in uvedli nadzor nad izvajalci psiholoških testiranj, postavili pogoje za opravljanje te storitve, kadar jih izvajajo agencije za zaposlovanje oz. kadrovske agencije, izvajalce pa zavezali k uporabi Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije. Kandidatom bi omogočili, da so vnaprej obveščeni, da zasedba delovnega mesta zahteva psihološko testiranje, s katerimi testi bo preverjana njihova osebnost, kdo bo razlagal rezultate, kako in v kakšni obliki bodo posredovani delodajalcu. S spremembami in dopolnitvami Zakona o varovanju osebnih podatkov bi izenačili položaj tistih, ki kandidirajo za delovno mesto v zasebnem sektorju, s tistimi, ki se želijo zaposliti v javnem sektorju. Dolgoročnejša in pravno bolj dosledna rešitev bi bila sprejetje posebnega zakona, ki bi urejal poslovanje kadrovskih oziroma zaposlitvenih agencij. V takšnem posebnem zakonu bi podrobneje določili tudi kadrovske in druge pogoje za agencije, ki se ukvarjajo z zaposlitvenimi izbirnimi postopki in psihološkim testiranjem.
Ključne besede: izbirna merila, kadri, psihološki testi, osebnost, zasebnost, varovanje osebnih podatkov.
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1087; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (822,76 KB)

69.
EKONOMSKO ODVISNE OSEBE
Natalija Kramarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Ekonomsko odvisne osebe predstavlja ureditev položaja ekonomsko odvisnih oseb, glede na zakonska določila novega Zakona o delovnih razmerjih. Ta je v slovenski pravni prostor vnesel ureditev položaja ekonomsko odvisne osebe, in sicer v 213. in v 214. členu. S sprejemom novega zakona smo tako v slovenskem pravnem sistemu dobili definicijo ekonomsko odvisnih oseb, obenem imamo uzakonjeno njihovo delovnopravno varstvo. Prvi del diplomskega dela prikazuje razvoj problematike delovnopravnega varstva v luči Mednarodne organizacije dela in v luči Evropske Unije. Sledi prikaz definicije ekonomsko odvisnega dela in obsega delovnopravnega varstva, ki so ga deležne ekonomsko odvisne osebe. V tej zvezi so v delu obravnavana posamezna vprašanja, ki jih nov zakon ne rešuje. Sledi primerjava delovnopravnega varstva ekonomsko odvisnih oseb in delovnopravnega varstva delavcev, ki je namenjena prikazu razlik v delovnopravnem varstvu. Ekonomsko odvisno delo bo potrebno razlikovati od drugih oblik opravljanja dela, zlasti od delovnega razmerja. Čeprav smo s sprejemom novega zakona dobili definicijo ekonomsko odvisnih oseb, pa vseeno nismo vzpostavili mehanizma, ki bo skrbel, da bodo ekonomsko odvisne osebe, dejansko deležne v zakonu določenega delovnopravnega varstva. Zakon namreč ne določa, kaj se zgodi v primeru, če naročnik ne podeli osebi, s katero je sklenil pogodbo o delu, statusa ekonomsko odvisne osebe. Veliko je torej prepuščenega praksi in pa novemu zakonu, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb.
Ključne besede: ekonomsko odvisne osebe, delovnopravno varstvo, delavec, elementi delovnega razmerja, elementi ekonomsko odvisnega dela, druge oblike opravljanja dela
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1382; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (802,83 KB)

70.
UPRAVIČENA - NEUPRAVIČENA ODSOTNOST Z DELA
Anja Lapoši, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravica delavca do upravičene odsotnosti z dela je protipol njegovi najpomembnejši obveznosti v delovnem razmerju, tj. opravljanju dela na delovnem mestu za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Upravičeno odsotnost z dela kot temeljno pravico delavca urejajo akti številnih mednarodnih organizacij, kateri določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svojem notranjem pravnem redu upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih določa številne razloge na podlagi katerih je delavec z dela upravičeno odsoten. Kolektivne pogodbe ter sama pogodba o zaposlitvi lahko razloge še razširijo oz. določajo daljše odsotnosti za posamezen primer, ter s tem ustvarjajo še ugodnejši položaj delavca. Zakon o delovnih razmerjih ne podaja definicije kdaj je delavec neupravičeno odsoten z dela, zato se v vsakem posameznem primeru posebej presoja kdaj preide upravičena odsotnost z dela v neupravičeno. Neupravičena odsotnost delavca z dela je glede na kršitev ustrezno sankcionirana s strani delodajalca.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, upravičena odsotnost z dela, neupravičena odsotnost z dela, sankcioniranje neupravičene odsotnosti z dela
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 2697; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (356,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici