| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Tadeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih. Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom. Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2680; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

52.
Mobbing in vrste agresij, ki so jim izpostavljeni zaposleni v zdravstveni negi ter ukrepi za preprečevanje
Tanja Lorbek, 2013, magistrsko delo

Opis: Največjo grožnjo zaposlenim danes predstavlja čustveno in psihično nasilje, spolno ter drugo nadlegovanje na delovnem mestu, pogosto imenovano mobbing. Prilagajanje novim družbenim razmeram in novim vrednotam, malikovanje kapitala in konkurenčnosti, ki v resnici pomeni tekmovalnost, je v odnose na delovnem mestu vneslo občutek negotovosti. Temu se je pridružil tudi pojav prostega pretoka blaga, storitev in oseb, ki poleg kopičenja dobička povzroča tudi negotovost pri zaposlovanju in brezposelnost. Mobbing tako nima negativnih posledic samo na zdravje ljudi, ampak se njegove posledice kažejo tudi v slabih medsebojnih odnosih, konfliktih, slabi organizacijski klimi in posledično nizki delovni morali in učinkovitosti. Osnovni namen magistrske naloge je ugotoviti osveščenost in stališča zaposlenih o mobbingu in različnih vrstah agresij v zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja. Za teoretični del magistrskega dela je bila pregledana relevantna literatura iz različnih podatkovnih zbirk, proučili pa smo tudi veljavno zakonodajo s tega področja. Ciljna skupina so bili zdravstveni delavci, zaposleni na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, jih uredili s pomočjo kvantitativne analize in jih grafično prikazali. Rezultati. Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da sta skoraj dve tretjini anketirancev že doživeli mobbing ali kakršno koli drugo obliko nasilja. Zaskrbljujoč je predvsem odstotek tistih, ki so posamezne oblike nasilja že občutili, četudi le občasno, nekateri posamezniki pa določene vrste mobbinga izkušajo celo pogosto ali vedno. Zaposleni v UKC Maribor se v veliki meri strinjajo s trditvijo, da negativna medijska propaganda o zdravstvu vpliva na zviševanje nasilja nad zdravstvenimi delavci. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi pa ne ve, kako ukrepati v primeru, kadar so žrtve mobbinga ali katere koli vrste agresij. Sklep. Ni samo pomembno, da je pojem mobbinga opredeljen v teoriji, temveč je pomembno dejstvo, da se mobbing v veliki meri dogaja v praksi. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da so spremembe nujne in da se jih je potrebno lotiti nemudoma. Nemudoma je potrebno pristopiti k razvijanju znanja na temo mobbinga ter organizirati obvezna predavanja in učne delavnice o mobbingu v delovnih organizacijah za vse profile zaposlenih.
Ključne besede: Mobbing, zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, pravna ureditev.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1378; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

53.
ZAKONITOST STAVKE
Dimitrij Adi Šuc, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh. V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu. Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov. Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji. Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 1102; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

54.
VARSTVO DELAVCA PRED NASILJEM NA DELOVNEM MESTU
Katja Koprivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskave so pokazale, da je nasilje na delovnem mestu vedno bolj razširjen pojav, zato so potrebni tudi razni ukrepi, ki bi pripomogli k varovanju delavcev. Nasilje na delovnem mestu ima več oblik, lahko gre za psihično nasilje, spolno nasilje oziroma nadlegovanje ali fizično nasilje. Te oblike se velikokrat med seboj tudi prepletajo. Žrtve nasilnih dejanj smo lahko prav vsi ljudje, zaradi današnjega življenjskega ritma, pa ga lahko hkrati tudi povzročamo drugim. Ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu se na ravni celotne države izvajajo z zakoni, v posameznih podjetjih pa so podane tudi ustrezne smernice za zaščito dostojanstva zaposlenih na delovnem mestu. Zaradi uskladitve s pravom EU oziroma evropskimi direktivami s tega področja, je v Republiki Sloveniji bil leta 2007 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ki je z novim 6. a členom prepovedal spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Državni zbor Republike Slovenije je 5. marca 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, z 12.4.2013. Z uveljavitvijo ZDR-1 je prenehala veljati novela ZDR-A. Po ZDR-1 je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren, v primeru, da mu ni zagotovil delovnega okolja brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Dokazno breme je na delodajalcu. Delavec pa lahko v primeru, če delodajalec na delovnem mestu ne zagotovi varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem, potem ko pisno opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo, tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Novi ZDR-1 je z novim 8. členom na enem mestu uredil odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ter v primeru nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa določa, da je potrebno upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec ter, da delodajalca tudi odvrača od ponovnih kršitev. 1.11.2008 je bil sprejet tudi novi Kazenski zakonik (KZ-1), ki je sankcioniral kaznivo dejanje šikaniranje. Na področju nasilja na delovnem mestu pa sta pomembna tudi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Na mednarodni in evropski ravni so bili sprejeti številni pristopi oziroma ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu. Tako so na področju nasilja na delovnem mestu bili aktivni predvsem Evropski parlament, Mednarodna organizacija dela (MOD), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, evropski socialni partnerji... Pomembno vlogo ima evropski okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu podpisan s strani evropskih socialnih partnerjev. Sporazum je v državah veliko doprinesel k zakonskem preprečevanju nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: psihično nasilje, spolno nadlegovanje, fizično nasilje, pravno varstvo, zakonodaja, ukrepi, odškodnina, okvirni sporazum
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1815; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

55.
AKTUALNA VPRAŠANJA SKLEPANJA POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Zeme, 2013, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je atipična oblika delovnega razmerja, ki jo lahko stranki skleneta v zakonsko določenih primerih, trajanje pogodbe pa je časovno omejeno. Namen diplomske naloge je predstaviti zakonsko ureditve pogodbe za določen čas in nadzora nad njeno uporabo, stanja na trgu dela ter razloge za sklepanje in zadnje spremembe obstoječe ureditve. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih, pogodbo za določen čas pa urejajo še številni mednarodni in regionalni dokumenti. Pomemben vir, čeprav neformalni, je tudi sodna praksa. Slovenija ima v primerjavi z Evropsko unijo enega najvišjih delež sklenjenih pogodb za določen čas, pri čemer sem ugotovila, da za takšno stanje ni kriva samo zakonodaja, ampak neustrezen nadzor nad njeno uporabo. Primerjalnopravno gledano, je tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije visok delež sklenjenih pogodb za določen čas, kljub drugačni delovnopravni zakonodaji.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, transformacija, sodna praksa, delež sklenjenih pogodb za določen čas, razlogi za sklenitev, nadzor, spremembe zakonodaje.
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1092; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

56.
NADURNO DELO V SLOVENIJI
Pavla Šklander, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena mednarodnopravna ureditev delovnega časa in nadurnega dela, nato pa še podrobnejša ureditev delovnega časa in nadurnega dela v slovenskem delovnem pravu. Poleg predstavitve relevantne delovnopravne zakonodaje s področja nadurnega dela, vključuje diplomsko delo tudi analizo evidenc o izrabi delovnega časa, ki so jih delodajalci dolžni voditi za posameznega delavca ter kršitve, ki se nanašajo na delo preko polnega delovnega časa. Prav tako je predstavljena tudi slovenska sodna praksa. Na koncu diplomskega dela pa je zajeta tudi pravna ureditev nadurnega dela v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.
Ključne besede: delovno pravo, delovni čas, polni delovni čas, nadurno delo, evidence o izrabi delovnega časa, kršitve dela preko polnega delovnega časa
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1210; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (502,46 KB)

57.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 3009; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (993,75 KB)

58.
STAVKA V JAVNEM SEKTORJU
Sabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo

Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2704; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (800,77 KB)

59.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU NESREČE PRI DELU
Petra Bračič, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Nesreča pri delu predstavlja vsako nesrečo, ki se zgodi pri delu ali v zvezi z delom. Vzrokov za nesreče pri delu je veliko, v osnovi pa jih lahko razdelimo na subjektivne in objektivne. Pravni viri, ki urejajo nesrečo pri delu predstavljajo skupek slovenskih in mednarodnih predpisov. Posledice nesreče pri delu so poškodbe, ki so lahko lažje, hujše, včasih žal tudi usodne. Za preprečevanje nesreč je moralno in zakonsko odgovoren delodajalec. Obveznosti delodajalca določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011, ZVZD-1), kot temeljni in specialni zakon. Delodajalcu zakon določa številne obveznosti kot so: ocena tveganja z izjavo o varnosti, usposabljanje delavcev, obveščanje delavcev, predhodno varstvo, promocija zdravja pri delu, določitev strokovnega sodelavca, idr. Obveznost delodajalca je hkrati pravica delavca. Položaj delavca v pravnih virih pa ni opredeljen le z njegovimi pravicami, ampak tudi z njegovimi dolžnostmi (kot npr.: upoštevanje navodil delodajalca, uporaba varnostne opreme, zdravniški pregled, idr.) V primeru, ko se delavec pri delu poškoduje, mu pripada primerna odškodnina. Predhodno je potrebno ugotoviti kdo je kriv za nesrečo, je to v celoti delodajalec s tem, ko ni sprejel ukrepov, ki mu jih nalagajo predpisi za področje varnosti in zdravja pri delu ali je k nesreči prispeval tudi delavec sam, s tem ko je pri delu ravnal neskrbno in ni upošteval delodajalčevih navodil. Odgovornost delodajalca je lahko krivdna, kar je v slovenskem obligacijskem pravu pravilo, ali pa objektivna. Zaradi škode, ki bo delavcu nastala ob nastopu nesreče pri delu, bo delavcu pripadala odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki predstavlja le zadoščenje oz. satisfakcijo in nima pomena restitucije oz. vrnitve v prejšnje stanje, lahko pa bo delavec zahteval tudi odškodnino za premoženjsko škodo.
Ključne besede: Ključne besede: nesreča pri delu, poškodba pri delu, pravice in dolžnosti delavca, obveznosti delodajalca, odgovornost delodajalca.
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1666; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (878,76 KB)

60.
PRAVNA UREDITEV POGODBE O ZAPOSLITVI MED DELAVCEM IN AGENCIJO ZA POSREDOVANJE DELA
Katja Farič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pogodbo o zaposlitvi med delavcem in agencijo za posredovanje dela, ki je atipična oblika pogodbe o zaposlitvi. Zanjo je značilno tristrano razmerje med delavcem, agencijo za posredovanje dela in uporabnikom. Od klasične pogodbe o zaposlitvi se razlikuje po tem, da delavec ne opravlja dela pri delodajalcu, temveč na podlagi delodajalčeve napotitve opravlja delo pri drugih uporabnikih. Dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom lahko opravljajo samo agencije, ki izpolnjujejo kadrovske, tehnične in druge pogoje in so vpisane v register agencij za zagotavljanje dela. Pogodbo o zaposlitvi z delavcem sklene agencija, ki je formalno pravno delodajalec. Praviloma se sklepa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, razen če so pri uporabniku podane okoliščine za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Podjetje, ki potrebuje delo delavcev, ki jih zagotavlja agencija, bo sklenilo pisni dogovor o zagotavljanju dela delavcev z agencijo. Na podlagi tega dogovora bo agencija napotila delavca na delo k uporabniku. Uporabnik mora delavcu zagotoviti delo in delovna sredstva, delavec pa bo delo opravljal z navodili in pod nadzorom uporabnika. Delavec in uporabnik bosta imela glede pravic in obveznosti, ki so vezane na opravljanje dela dejansko položaj delavca in delodajalca. Prav tako bo moral uporabnik delavcu zagotavljati vse ugodnosti in bonitete, ki jih zagotavlja svojim delavcem, saj je položaj agencijskih delavcev v celoti izenačen s položajem pri uporabniku zaposlenih delavcev. Diplomsko delo podaja celostni pregled pravne ureditve te oblike pogodbe o zaposlitvi, vključno s spremembo zakonodaje marca 2013.
Ključne besede: agencija za posredovanje dela, zagotavljanje dela delavcev drugim uporabnikom, agencijsko delo, napoteni delavec, uporabnik
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 2089; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (938,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici