| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
DISKRIMINACIJA PRI ZAPOSLOVANJU IN DELU NA PODLAGI SPOLNE USMERJENOSTI
Polona Markovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Ustavno zagotovljena pravica do enakosti, brez kakršnegakoli razlikovanja na podlagi osebnih okoliščin, predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic. Za zagotavljanje enakega obravnavanja posameznikov in različnih skupin oseb na vseh področjih družbenega življenja je neizogibno potrebna natančna zakonska opredelitev varstva pred diskriminacijo. Prepoved diskriminacije je pravno regulirana v določilih mnogih dokumentov, sprejetih na mednarodni in nacionalni ravni. Diskriminacijo lahko najbolj splošno opredelimo kot kakršnokoli razlikovanje, ki ni objektivno utemeljeno ter je nerazumno in škodljivo za posameznika ali določeno skupino oseb. Do diskriminacije posameznikov, predvsem v sferi delovnega prava, lahko prihaja na podlagi različnih osebnih okoliščin. Ena izmed teh okoliščin je tudi spolna usmerjenost. Homoseksualnost v sodobni, izrazito heteroseksualno usmerjeni družbi, še vedno predstavlja tabu. Istospolno usmerjene osebe so zaradi množičnih predsodkov in negativnih stereotipov pogosto odrinjene na sam rob družbe. Zaradi svoje spolne usmerjenosti velikokrat postanejo tarča posmeha, zbadljivk, norčevanja, nadlegovanja in celo nasilja, in to predvsem v delovnem okolju, vse to pa nima negativnega vpliva samo na njihovo splošno počutje, samopodobo, samozavest, zdravje itd., pač pa lahko v skrajnih primerih celo ogrozi njihovo eksistenco. Posameznikova poklicna pot naj bi zrcalila njegovo strokovno usposobljenost, vložen trud in uspešnost pri opravljanju dela, nikakor pa ne bi smela biti odvisna od njegovih osebnih okoliščin. Potencialno nevarnost za diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb predstavljajo skoraj vsa področja v procesu zaposlovanja in na trgu dela. Izsledki raziskav, opravljenih na nacionalni in evropski ravni, prikazujejo jasno sliko stanja razširjenosti homofobične diskriminacije v delovnem okolju. Navkljub obširni prepovedi tovrstne diskriminacije v nacionalnih in mednarodnih pravnih aktih, je v praksi neenakopravno obravnavanje istospolno usmerjenih oseb pri zaposlovanju in delu še vedno močno razširjeno. Prav zato se, predvsem z namenom zagotavljanja enakopravnosti pripadnikov spolnih manjšin, poudarja vedno večja vloga različnih nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju.
Ključne besede: Pravica do enakosti, diskriminacija, prepoved diskriminacije, istospolna usmerjenost, homofobija, zaposlovanje, delo, nevladne organizacije.
Objavljeno: 10.05.2012; Ogledov: 2652; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

42.
PROBLEMATIKA EVIDENC NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI Z VIDIKA DELODAJALCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Tea Borovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja ureditev delovnega prava v naši državi. Temeljni akt, ki ureja navedeno področje je Zakon o delovnih razmerjih, vendar je ob tem potrebno upoštevati tudi druge predpise. Na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti so delodajalci dolžni voditi 4 evidence, to so evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o izrabi delovnega časa, evidenca o stroških dela in evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcih. V diplomskem delu je predstavljena njihova vsebino ter izpostavljeni določeni odkloni oziroma možnosti težav zaradi pomanjkanja ali pa neustreznosti vodenja podatkov. Glede na tesno povezanost problematike z varstvom osebnih podatkov zaposlenih delavcev, je opredeljena tudi funkcija Informacijske pooblaščenke in inšpekcijski nadzor. Kot priloge so izdelani predlogi za izdelavo navedenih evidenc.
Ključne besede: evidence na področju dela in socialne varnosti, delovni čas, plačilo za delo, kolektivni delovni spor, informacijska pooblaščenka, osebni podatek
Objavljeno: 15.06.2012; Ogledov: 2772; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (560,25 KB)

43.
VPLIV GLOBALIZACIJE NA SOCIALNO VARNOST
Marko Gabrič, 2013, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je interdisciplinaren proces, ki vpliva na najrazličnejša področja (kulturno, politično, ekonomsko) in je zaradi tega skorajda nemogoče zajeti vse njegove posledice in oblike, v katerih se pojavlja, kot tudi ni splošno sprejete definicije, ki bi natančno opredeljevala njegovo bistvo. Celo nasprotno, obstajajo številne definicije in pristopi k preučevanju globalizacije, kar pa je v veliki meri posledica različnih ideoloških prepričanj in položajev v družbi. Kako globalizacija vpliva na socialno varnost, je odvisno od več dejavnikov: od političnih, geografskih, ekonomskih,… Najpomembnejši med njimi pa je stopnja razvitosti države v trenutku, ko je le-ta vstopila v globalizacijo. Tako ločimo države v razvoju in razvite države. V razvitih državah temeljni problem predstavlja množična brezposelnost predvsem nekvalificiranih delavcev, saj velike gospodarske družbe selijo svojo proizvodnjo v države, kjer je izdelava produkta cenejša, saj so plače v teh državah nižje, nižji so prispevki za socialno varnost, prav tako pa je nižja tudi delovno-pravna zaščita. Na drugi strani pa se v državah v razvoju izkorišča nekvalificirane delavce (med njimi so tudi otroci), ki delajo in živijo v nevzdržnih pogojih. Mesečni prihodki jim ne zadostujejo niti za preživetje, socialna zaščita pa je minimalna ali pa je sploh ni. Brezposelnost je velik problem za socialno varnost, saj na eni strani pomeni manj prilivov v državno blagajno, ki predstavlja finančno podlago sistemom socialne varnosti, po drugi strani pa povzroča njeno praznjenje zaradi številnih stroškov, ki jih brezposelnost povzroči.
Ključne besede: globalizacija, socialna varnost, države v razvoju, razvite države, brezposelnost, izkoriščanje delavcev
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 857; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (475,06 KB)

44.
PRAVNA UREDITEV EVTANAZIJE
Klaudija Jelenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Iskanje odgovora na vprašanje ali pravica do življenja zajema tudi pravico do smrti, se zastavlja ljudem od zmeraj. Že v antični zgodovini so omenjenemu vprašanju posvečali veliko pozornost in oblikovali bolj ali manj zaokrožena stališča do tega človeškega vprašanja. Evtanazija v dobesednem prevodu pomeni dobro smrt in je kot sinonim za usmrtitev brez bolečin, predmet številnih razprav. Le-teh je v današnjem času zmeraj več predvsem zato, ker je medicina ustvarila velik napredek v smislu podaljšanja pričakovane življenjske dobe, hkrati pa je razvila pripomočke, ki človeka ohranjajo pri življenju, čeprav sam ni sposoben izvajati niti najosnovnejših življenjskih funkcij in si sam ali njegovi svojci zanj želijo evtanazijo. Ta se pojavlja v različnih oblikah. Tako poznamo aktivno in pasivno, prostovoljno in neprostovoljno ter posredno in neposredno evtanazijo (posredno imenujemo tudi metoda z dvojnim učinkom). V okviru nadzorovanega konca človeškega življenja govorimo tudi o samomoru z zdravnikovo pomočjo, pri katerem zdravnik pacientu priskrbi navodila ali sredstva, samo dejanje, posledica katerega je smrt, pa si zada pacient sam. Vprašanje legalizacije evtanazije je postalo aktualno šele v zadnjih dvajsetih letih. Pred tem je bilo njeno izvajanje v glavnem prepovedano predvsem zaradi močnega vpliva Cerkve, ki evtanaziji ostro nasprotuje, v Drugi svetovni vojni pa se je beseda evtanazija uporabljala za množična pobijanja »nearijcev«. Dovolitev evtanazije v posameznih državah danes je posledica dojemanja pravice do življenja kot pravice, ki daje posamezniku možnost svobodne odločitve o smrti. Dodaten argument njeni dovolitvi je pravica do dostojanstva, ki pa je človeku v veliki meri odvzeto, če priklenjen na bolniško posteljo v hudih bolečinah čaka na svoj konec. Pretresljive so zgodbe Nancy Cruzan, Ge. Pretty, g. Welby-ja in številnih drugih, ki so se pred nacionalnimi sodišči ali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice borili za dovolitev izvedbe evtanazije, ki bi končala njihove muke. Prav primeri posameznikov, ki so pomagali pri samomoru ali kako drugače sodelovali pri smrti na prošnjo bolnika, so v mnogih državah privedli do dovolitve evtanazije. Le ta je sicer v večini primerov še zmeraj opredeljena kot kaznivo dejanje, vendar pa posameznik ni kazensko preganjan, v kolikor je bila evtanazija izvedena v okviru strogo določenih pogojev. Na ta način je danes evtanazija pravno dopustna na Nizozemskem, v Belgiji, Luxemburgu, nekaterih državah v ZDA,… V Švici dovoljujejo zdravnikovo pomoč pri samomoru, za ta namen pa so ustanovili tudi organizacije, kot sta Exit in Dignitas. Nasprotniki legalizacije opozarjajo, da pravica do življenja, ne zajema pravice do smrti (takšno mnenje je dal tudi Svet Evrope). Pravica do dostojanstva v tem smislu, pa pomeni skrb bližnjih za umirajočega. Dovolitev evtanazije po mnenju njenih nasprotnikov bi prinesla številne zlorabe in pritisk na bolne, naj se zanjo odločijo.
Ključne besede: evtanazija, aktivna in pasivna evtanazija, metoda z dvojnim učinkom, samomor z zdravnikovo pomočjo, pravno stališče, Cerkev, legalizacija, pravica do življenja
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1626; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (528,45 KB)

45.
POJEM DELOVNEGA RAZMERJA ( IN NJEGOVA RAZMEJITEV OD OSTALIH OBLIK DELA)
Marija - Mojca Bohl, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v pričujočem diplomskem delu opredeljuje pojem delovnega razmerja in njegove elemente, ki so bistveni za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v praksi. Nadalje predstavlja rešitve, ki izhajajo iz Priporočila MOD št. 198 o delovnem razmerju in opisuje delovanje organov EU na delovnopravnem področju. V nadaljevanju obravnava razmejitev delovnega razmerja od ostalih oblik dela, s katerim je mogoče preprečiti poskuse prikrivanja delovnega razmerja. S slovensko sodno prakso prikazuje dokazovanje obstoja (elementov) delovnega razmerja. Prav tako pa opredeljuje pojem delovnega razmerja v nemškem pravnem sistemu in ga v ključnih točkah primerja s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: elementi delovnega razmerja, delovno razmerje, delavec, Priporočilo MOD, pogodba o zaposlitvi, civilnopravna pogodba
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1989; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (980,69 KB)

46.
DISKRIMINACIJA DELAVCEV STARŠEV
Sabina Krajinić, 2012, diplomsko delo

Opis: Z diskriminacijo, ki pomeni kršitev načela enakega obravnavanja in načela enakih možnosti, se srečujejo tudi delavci starši. Diskriminacijo delavcev prepovedujejo dokumenti Organizacije združenih narodov, dokumenti Sveta Evrope, konvencije Mednarodne organizacije dela in direktive Evropske Unije. Na nacionalni ravni pa so med najpomembnejši pravnimi viri, ki prepovedujejo diskriminacijo delavce staršev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakon o enakih možnosti žensk in moških ter Zakon o delovnih razmerjih, ki staršem zagotavlja tudi pravico do posebnega varstva v delovnih razmerjih. Starši se z diskriminacijo srečujejo že v času iskanja zaposlitve, v času trajanja delovnega razmerja in tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru diskriminacije ima delavec pravico zahtevati sodno varstvo, lahko se obrne na Inšpektorat za delo ali pa poskuša svoje pravice uveljaviti v neformalnem postopku pred Varuhom človekovih pravic ali Zagovornikom načela enakega obravnavanja. Spore pa lahko rešuje tudi s pomočjo arbitraže ali mediacije. Kljub številnim pravnim virom, ki diskriminacijo prepovedujejo, do nje še vedno prihaja zaradi delne neusklajenosti nacionalne ureditve z mednarodno ureditvijo. Problem predstavlja tudi prikrita diskriminacija, ki je težko dokazljiva in se dogajaj za zaprtimi vrati. Sistem pravnega varstva diskriminiranih oseb je precej razpršen in, za prava nevešče osebe, tudi zelo zapleten in nejasen, zato nekatere žrtve diskriminacije tega sploh ne prijavijo. V Bosni in Hercegovini delavce starše, pred diskriminacijo, varujejo slovenskim podobni nacionalni pravni viri in, razen virov EU, enaki viri mednarodnih organizacij.
Ključne besede: diskriminacija, delavci, starši, delovno razmerje, enako obravnavanje, enake možnosti
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1016; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (570,74 KB)

47.
AKTUALNA VPRAŠANJA INSTITUTA ODPOVEDI S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI
Nina Križman, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhaja iz temeljnega načela, po katerem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ukrep ultima ratio. V luči spoštovanja tega načela Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa posebno obveznost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preveri možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve. Če pri delodajalcu obstaja druga ustrezna zaposlitev, jo mora delavcu ponuditi hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da s takšno zaposlitvijo delodajalec ne razpolaga, pa lahko delavcu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev. To bo delodajalec izvedel s posebnim delovnopravnim institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v tretjem in četrtem odstavku 88. člena in v 90. členu ZDR. Institut združuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko ponudbo sprejme ali jo zavrne, temu ustrezno so predpisane tudi pravne posledice. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od tega, ali se ponudba nanaša na ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Ureditev obravnavanega instituta se je izkazala za neustrezno in pomanjkljivo. Glavna dilema se nanaša na obseg sodnega varstva, ki pripada delavcu v primeru sprejetja delodajalčeve ponudbe in podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Po sedanji ureditvi ima takšen delavec ožji obseg sodnega varstva, kot ga sicer imajo delavci, če uveljavljajo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predlagane spremembe ZDR odpravljajo bistveno problematiko obravnavanega instituta, vseeno pa še ostajajo nekatera odprta vprašanja.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno varstvo, sodna praksa.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2858; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (914,97 KB)

48.
POGODBA O ZAPOSLITVI MED DELAVCEM IN DELODAJALCEM, KI OPRAVLJA DEJAVNOST ZAGOTAVLJANJA DELA DELAVCEV DRUGEMU UPORABNIKU
Davor Koren, 2012, diplomsko delo

Opis: Posredovanje zaposlitve in posredovanje dela je dandanes mogoče opravljati kot javno službo in brezplačno, lahko pa tudi odplačno preko zasebnopravnih subjektov. Tako vse bolj pridobivajo na pomenu agencije za zagotavljanje začasnega dela delavcev, za katere v slovenski delovni zakonodaji in zakonodaji s področja urejanja trga dela uporabljamo izraza »delodajalci, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku« oziroma »delodajalci, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku«. V Republiki Sloveniji je »posredovanje in zagotavljanje delovne sile« kot novost predvidela novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti leta 1998 (ZZZPB-D). Pravni položaj delavcev, katerih delo agencija posreduje uporabniku, pa je uredil ZDR leta 2002 v določbah o »Pogodbi o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku«. Na ravni EU je bila 19. novembra 2008 po skoraj treh desetletjih tudi končno sprejeta Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta o delu preko agencij za zagotavljanje začasnega dela, s katero so morale države članice uskladiti svoje pravo do 5. decembra 2011 in ki v celoti na ravni EU ureja ta institut. Tako je Zakon o urejanju trga dela, ki je nadomestil ZZZPB, že delno usklajen z direktivo. Prav tako je celotna slovenska zakonodaja, ki se posredno in neposredno dotika tega instituta, tudi poenotila izraz za dejavnost, ki jo izvajajo agencije za zagotavljanje začasnega dela, tako da se sedaj uporablja enoten izraz dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Tako je predmet diplomskega dela predstavitev atipične oblike pogodbe o zaposlitvi, ki jo skleneta agencija za zagotavljanje začasnega dela kot delodajalec na eni strani in delavec kot druga stranka. Osnovna značilnost te vrste pogodbe o zaposlitvi je nastanek tristranskega pravnega razmerja, in sicer med delavcem, agencijo za zagotavljanje začasnega dela in uporabnikom. Atipičnost te pogodbe o zaposlitvi se kaže v tem, da namen sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni, da bo delavec opravljal delo za delodajalca, kar je bistvena značilnost standardne pogodbe o zaposlitvi, temveč, da bo delo opravljal za vsakokratnega drugega uporabnika, h kateremu ga bo napotil na delo delodajalec. Torej se pojavi pri tej obliki dela poseben delovnopravni položaj delavcev, ki zna biti posebej občutljiv z vidika delavcev, zaposlenih pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela in potrebe po njihovem varstvu. Zaradi tega je to diplomsko delo tudi zanimivo.
Ključne besede: agencija za zagotavljanje začasnega dela, uporabnik, delavec, tristransko zaposlovanje, prekarnost, fleksibilnost
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2930; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (812,44 KB)

49.
OBVEZNO PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Maja Dretnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje obveznega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tiste starejše delavce, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na tem mestu pa se odpre pomembno vprašanje, ali je tak institut sprejemljiv v posameznih nacionalnih pravih ali morebiti ne predstavlja diskriminacije na podlagi starosti in na podlagi spola. Republika Slovenija takega instituta, razen za določene kategorije delavcev, ni poznala in je delavec lahko nadaljeval z opravljanjem dela tudi po tem, ko je dopolnil pogoje za upokojitev. Letos pa je Državni zbor sprejel poseben zakon, ki spreminja in dopolnjuje določbe različnih zakonov, njegov namen pa je rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Republike Slovenije. V ta zakon je uvedel tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Države v svojih nacionalnih predpisih lahko zakonsko uredijo obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nekatere posebne kategorije delavcev, vendar mora biti taka ureditev jasna, določna in ne sme biti neutemeljeno diskriminatorna. Tudi Sodišče EU je zavzelo stališče, da je tak ukrep upravičen, če gre za sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja socialne politike, povezane s politiko zaposlovanja in trga dela. Načini uresničevanja ciljev zaposlitvene politike in delovnega trga pa morajo biti v splošnem javnem interesu, razumni, nujni in sorazmerni. Tak ukrep bi sicer pripomogel k večji zaposljivosti mladih, saj bi se sprostilo kar nekaj delovnih mest. Kljub temu pa menim, da je tak ukrep diskriminatoren do starejših delavcev, ki želijo delati dlje od predvidene upokojitvene starosti in si v tej finančni krizi izboljšati svoje gmotno stanje. Prav tako pa tak ukrep ni v skladu z aktualnimi cilji sedanje socialne politike in napovedane reforme pokojninskega sistema, katere namen je povišanje upokojitvene starosti.
Ključne besede: obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, obvezna upokojitev, diskriminacija na podlagi starosti, starejši delavci, Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 1458; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

50.
KOLEKTIVNA DELAVSKA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Irena Bezovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Kolektivna delavska predstavništva v slovenski pravni ureditvi igrajo pomembno vlogo na področju zastopanja interesov delavcev, predvsem z ustvarjanjem socialnega dialoga med njimi, predstavniki delodajalcev in tudi državo. Magistrska naloga vsebuje zgodovinski pregled razvoja kolektivnih delavskih predstavništev, vzrok za pojav potrebe po njih, pravne vire, ki so urejali in sedaj urejajo to področje ter vlogo kolektivnih delavskih predstavništev v slovenskem prostoru. Podrobneje je predstavljena pravna ureditev sindikatov in svetov delavcev, kot kolektivni obliki delavskih predstavništev v Republiki Sloveniji, njune temeljne značilnosti, podobnosti in razlike. Kritično podajam tudi vzporedno delovanje obeh vrst kolektivnih delavskih predstavništev in njuno vlogo v današnjem času, ob vpogledu v statistične podatke in ob primerjalno pravni ureditvi. Podrobneje sem predstavila danski model kolektivnih delavskih predstavništev, ki ga veliko teoretikov daje za vzgled drugim državam. V magistrski nalogi podajam tudi konkretni primer dobre prakse sodelovanja med kolektivnimi delavskimi predstavništvi ter delodajalcem, pri čemer gre za gospodarsko družbo, ki posluje v Republiki Sloveniji preko hčerinske družbe ter konkretne primere iz sodne prakse kolektivnih delovnih sporov pri posameznih obravnavanih institutih.
Ključne besede: sindikat, svet delavcev, dualni sistem, pristojnosti sindikata, pristojnosti sveta delavcev, kolektivna delavska predstavništva, socialni dialog
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 1555; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici