SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 168
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravica do letnega dopusta : diplomsko delo
Sonja Draganič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: letni dopusti, minimalni dopust, Evropska unija, regresi, diplomska dela
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 2730; Prenosov: 366
.pdf Polno besedilo (471,95 KB)

3.
Diskriminacija v delovnem razmerju s poudarkom na starosti : diplomsko delo
Natalija Kerec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: diskriminacije, starejši delavci, delovno pravo, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2065; Prenosov: 398
.pdf Polno besedilo (474,36 KB)

4.
Varstvo osebnih podatkov delavcev : diplomsko delo
Jasminka Cepić, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, diplomska dela
Objavljeno: 27.07.2009; Ogledov: 3064; Prenosov: 656
.pdf Polno besedilo (528,73 KB)

5.
6.
Varnost in zdravje delavcev v Sloveniji : diplomsko delo
Renata Baligač, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: delovno pravo, varnost delavcev, zdravje delavcev, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 1974; Prenosov: 448
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

7.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA
Saša Drobnak, 2009, diplomsko delo

Opis: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je bil v slovensko pravo po vzoru nemškega prava vnesen leta 2003. Takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je posebnost, saj predstavlja nasprotje načelu reintegracije delavca. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko sodišče na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja. Trajanje delovnega razmerja sodišče ugotovi najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, nato prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Omejitev odškodnine je bila v slovensko zakonodajo vnesena z novelo ZDR-A, pred tem je zakon določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava. Lahko pa sodišče enako ugotovi tudi ne glede na predlog delavca v primeru, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Delavec — tožnik lahko zahtevek do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, brez privolitve delodajalca — toženca, spremeni tako, da zahteva, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, ker pa delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, mu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter odškodnino. Načeloma mora sodišče v skladu s procesnimi pravili odločati v mejah postavljenih zahtevkov. V primeru, ko sodišče kljub zahtevku delavca po reintegraciji ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in razveže delovno razmerje, pa ne ravna v skladu s temi pravili. Problem v takšnem primeru predstavlja tudi določitev odškodnine, če delavec ni postavil zahtevka za določitev le te. Zakon je včasih določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava, kar je bila zelo ohlapna določba. Tako je zakonodajalec dopustil, da kriterije za določitev le te oblikuje sodna praksa. Po spremembi zakona še vedno niso določeni natančni kriteriji za določitev odškodnine, je pa določena njena najvišja višina. Bistvena razlika med nemško in slovensko ureditvijo navedenega instituta je ta, da mora biti v nemškem sistemu v primeru uporabe instituta vedno prisotna predpostavka, da ena od strank, bodisi delavec, bodisi delodajalec, meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. V slovenskem sistemu pa lahko sodišče o tem odloči samo, brez predloga strank.
Ključne besede: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, sodna razveza, odločanje brez predloga, odškodnina, tožbeni zahtevek, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, konvencija MOD št. 158, prenehanje delovnega razmerja, nezakonita odpoved delodajalca.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4088; Prenosov: 709
.pdf Polno besedilo (456,78 KB)

8.
POSTOPEK ZAPOSLITVE URADNIKA
Darja Vudler, 2009, diplomsko delo

Opis: Postopek zaposlitve uradnika je urejen v Zakonu o javnih uslužbencih in Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih, ki v svojih določbah organom omogočata vse možnosti za uresničitev glavnega namena postopka, to je izbira kandidata, ki je strokovno najbolj usposobljen. V praksi se je izkazalo, da je pravni okvir najbolj skop prav pri določbah preverjanja strokovne usposobljenosti, saj določa le metode s katerimi se le-ta preverja, med katerimi se lahko poljubno izbira, ne določa pa kaj naj bi se preverjalo. Med organi državne uprave prihaja zato do razlik pri načinih preverjanja strokovne usposobljenosti. Pri zaposlovanju kadrov je potrebo upoštevati, da so zaposlitve v okviru kadrovskih načrtov in delovna mesta sistemizirana v sistemizaciji delovnih mest. Država želi doseči cilj zmanjšanja zaposlitev v javni upravi z omejevanjem zaposlitev s tem, da določa postopke, ki jih je potrebno izvesti preden se prične postopek javnega natečaja. Ti postopki niso urejeni z zakonskimi predpisi, ampak so določeni v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov, kateri ponovno določa, da je potrebno zaposlitve najprej zapolniti s premestitvami, nato z internimi natečaji in šele nato s postopkom javnega natečaja. S takšnim načinom dosežemo, da se najprej v popolnosti izkoristijo notranji kadri in šele na koncu pričnemo s kadrovanjem z zunanjimi viri. Gre za ureditev, ki se je v praksi izkazala za učinkovito, saj se zaposlitve zaradi uvedbe tega ukrepa manjšajo iz meseca v mesec.
Ključne besede: zaposlitev, državna uprava, uradnik, strokovna usposobljenost, kadrovski načrt, sistemizacija delovnih mest, omejevanje zaposlitve.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2167; Prenosov: 446
.pdf Polno besedilo (496,72 KB)

9.
KONKURENČNA KLAVZULA
Rok Kikel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje po prenehanju delovnega razmerja, da določen čas ne konkurira bivšemu delodajalcu. Institut konkurenčne klavzule je prikazan od začetka slovenske ureditve ter do danes. Dodana je tudi sodna praksa, ki prikazuje kakšni so pogoji za vzpostavitev takega dogovora, kakšne so obveznosti enega in drugega pogodbenega partnerja ter v kakšnih primerih konkurenčna klavzula ne velja oziroma kdaj preneha. Poleg tega pa je za spoštovanje konkurenčne klavzule določeno tudi nadomestilo, ki pripada delavcu, in obratno za nespoštovanje konkurenčne klavzule tudi predvideno denarno nadomestilo za škodo delodajalcu. Za primerjavo tega instituta pa sem primerjal institute v Veliki Britaniji, ki pripada drugemu pravnemu sistemu kot pa Slovenija.
Ključne besede: konkurenčna klavzula, denarno nadomestilo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3440; Prenosov: 603
.pdf Polno besedilo (376,82 KB)

10.
NAČELO SORAZMERNOSTI PRAVIC PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Magdalena Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je iz različnih vidikov predstavljen krajši delovni čas. Najprej sem predstavila pravne podlage, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom in sicer najpomembnejše vire, sprejete s strani MOD in ES, na podlagi katerih krajši delovni čas ureja tudi naša zakonodaja. Nadalje pa me je zanimal predvsem Zakon o delovnih razmerjih in 64., 65., in 66. člen tega zakona. Na začetku so opredeljeni še osnovni pojmi, značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in posebnosti pri sklepanju takšnih pogodb. V osrednjem delu pa se osredotočim predvsem na načelo sorazmernosti pravic (pro rata temporis). V zvezi z načelom sorazmernosti nadalje predstavljam pravice delavca, ki mu gredo iz delovnega razmerja in prikažem katere so deljive in katere nedeljive. Zaradi celostnega pregleda krajšega delovnega časa pa obravnavam še krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu in izpostavim, da načelo sorazmernosti v teh primerih ne velja. Na koncu so na kratko razložene še možnosti in posebnosti, če se delavec zaposluje pri več delodajalcih ali če sklene pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom itd. Diplomsko delo pa zaključim z orisom aktualnih dogajanj povezanih s krajšim delovnim časom in primerjalnopravnim pregledom.
Ključne besede: Delo s krajšim delovnim časom, konvencija MOD št. 175, direktive ES, načelo sorazmernosti, deljive in nedeljive pravice, part-time zaposlitve pri več delodajalcih, dopolnilno delo, krajši delovni čas v posebnih primerih, krajši delovni čas v Evropski Uniji.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 3011; Prenosov: 496
.pdf Polno besedilo (655,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici