| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA RAZLIČNIH TEHNIK EKSTRAKCIJ OLJA IZ SEZAMOVEGA SEMENA
Darja Predikaka, 2013, diplomsko delo

Opis: Pridobivali smo sezamovo olje iz sezamovega semena. Uporabili smo dva postopka ekstrakcije – konvencionalno ekstrakcijo z različnimi topili in superkritično ekstrakcijo. Kot topila pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili heksan, etanol in petroleter. Pri superkritični ekstrakciji smo kot topilo uporabili propan. Imeli smo šest različnih ekstrakcijskih pogojev. Na podlagi dobljenih rezultatov in dobljenega olja smo izračunali izkoristke ekstrakcij. Vsak ekstrakt smo tudi umilili. Vzorcem smo določali vsebnost maščobnih kislin v olju in antioksidativno kapaciteto olja. Vsebnost maščobnih kislin smo določali s plinsko kromatografijo in ugotovili, da prevladujeta oleinska in linolna maščobna kislina. Antioksidativnost smo določali po metodi Photochem. Največji izkoristek pri konvenkcionalni ekstrakciji smo dobili s topilom heksan, pri superkritični ekstrakciji pa pri pogojih T=50°C in p=100bar. Ugotovili smo, da je sezam dobra oljna rastlina, saj smo imeli čez 50% izkoristke ekstrakcije. Glede na rezultate in potek eksperimentov smo ugotovili, da je boljša superkritična ekstrakcija, kot pa klasična konvencionalna ekstrakcija, saj je izkoristek bistveno večji, pa tudi olje je čistejše.
Ključne besede: sezam, sezamovo seme, sezamovo olje, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, plinska kromatografija, antioksidativnost
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1844; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Sinteza in karakterizacija biooglja pridobljenega iz različnih vrst odpadne biomase s subkritično vodo
Darja Predikaka, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sintetizirati in karakterizirati biooglje, ki smo ga dobili iz odpadne biomase s pomočjo subkritične vode. Sinteza biooglja je potekala v subkritični vodi z različnimi odpadnimi materiali in z dvema različnima plinoma za vzpostavitev atmosfere v reaktorju, N2 in CO2. Temperature sinteze pri tem nismo spreminjali in je vedno znašala 225 °C. Da bi ugotovili vpliv sušenja na lastnosti biooglja, smo uporabljali klasični termični postopek sušenja in metodo s superkritičnim CO2. Določili smo izkoristek sinteze biooglja različnih materialov in dobljenim vzorcem določili zeta potencial, z adsorpcijo dušika smo izmerili specifično površino, volumen in povprečni premer por. Vsem vzorcem smo posneli tudi FTIR spekter. Vse rezultate smo primerjali tudi z lastnostmi komercialno dosegljivega aktivnega oglja. Rezultati kažejo na najvišje izkoristke biooglja, ko smo za začetni material izbrali zmleto in z vodo predhodno ekstrahirano macesnovo skorjo. Pri teh pogojih smo dosegli 68,3 % izkoristek biooglja, ko smo uporabili dušik kot plin za vzpostavitev tlaka v sistemu, medtem ko smo pri vzorcu, ki je bil sintetiziran pri istih pogojih, a se je pri tem uporabil CO2, dobil produkt bolj enakomernejše oblike. Izkoristek biooglja pri uporabi CO2 kot plina za vzpostavitev tlaka v reaktorju je bil nekoliko nižji, in sicer 66,5 %. Rezultati merjenja zeta potenciala kažejo na to, da ima najnižji zeta potencial biooglje dobljeno iz mlete in v vodi predhodno ekstrahirane macesnove skorje, pri tlaku 215 bar, pri podaljšanem reakcijskem času tj. 6 h. Zeta potencial tega produkta znaša -34,33 mV. Največjo specifično površino vzorca smo dosegli pri biooglju macesnove skorje, ki je bil sušen s postopkom superkritičnega sušenja. Pri teh pogojih smo dobili specifično površino vzorca, ki je znašala 225,82 m2/g. Specifična površina aktivnega oglja je znašala 886,53 m2/g. FTIR spektri kažejo, da so si vzorci po sestavi med seboj zelo podobni in da je vpliv različnih plinov na površinske funkcionalne skupine majhen. Razlika se kaže le v prisotnosti O-H vezi, kar kaže na različno pripravo vzorcev.
Ključne besede: Biooglje, subkritična voda, biomasa, hidrotermična karbonizacija, BET, zeta potencial, ATR – FTIR
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 824; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici