| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Termodinamske lastnosti rožnega olja in geraniola v n-heksanu
Boris Kramberger, 2009, diplomsko delo

Opis: Gostote raztopin rožnega olja in geraniola v n-heksanu smo izmerili s pomočjo gostotomera z nihajočo U-cevko. Izmerili smo jih pri temperaturah (293,15, 303,15, 313,15, 323,15 in 333,15) K ter v območju tlaka od 0,1 MPa do 40 MPa. Iz gostot smo izračunali prostorninske razteznostne koeficiente in izotermne stisljivosti. Eksperimentalne podatke smo korelirali s Peng Robinsonovo in Soave Redlich Kwongovo enačbo stanja ter Aalto Keskinenovim empiričnim modelom. Predstavili smo odvisnost termodinamskih l
Ključne besede: rožno olje, geraniol, korelacija podatkov, izotermna stisljivost, prostorninski razteznostni koeficient
Objavljeno: 10.02.2009; Ogledov: 2393; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (719,43 KB)

3.
ŠTUDIJA PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE NERJAVNEGA JEKLA "1.4057" z različnimi inhibitorji
Ina Vogel, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo korozijsko obnašanje nerjavnega jekla W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L, ob dodatkih inhibitorjev različnih koncentracij. Uporabili smo štiri različne inhibitorje (Na3PO4, NaNO2, Na2O7Si3, Na2B4O7) in kombinacijo dveh (NaNO2/Na2B4O7). Poskuse smo opravili z gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije in učinkovitost inhibitorjev. Opravili smo tudi elektrokemijske meritve, ob dodatku inhibitorja NaNO2 različnih koncentracij. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se z večanjem ustrezne koncentracije inhibitorja, zmanjša korozijski proces izbranega jekla.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2457; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA OBRATOVANJA KEMIJSKEGA IN ENCIMSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM
Tadej Lešer, 2009, diplomsko delo

Opis: Za uspešno načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati enačbo proizvodnosti želene reakcije, kot tudi odvisnost različnih spremenljivk na njeno obnašanje. Študije kinetike reakcij izvajamo v laboratororijskem merilu, katerih rezultate kasneje uporabimo pri dimenzioniranju reaktorja, kot tudi povečavo (scale—up) na večje sisteme. Velikokrat obstaja več reaktorskih sistemov za dosego enakega produkta, zato hočemo izmed njih najti tistega, ki nam daje najboljše rezultate oz. največjo proizvodnost. Da pa lahko ugotovimo, kateri izmed njih je najboljši, naredimo med njimi primerjavo t.i. primerjalno analizo. V okviru diplomskega dela smo študirali reakcijo hidrolize saharoze v kemijskem in biokemijskem reaktorju z nasutjem. Pri kemijskem reaktorju smo uporabili dve velikosti delcev katalizatorja, ki sta znašali, d = 860 µm in d = 303 µm. Osrednji cilj je bil določitev primernejšega sistema za omenjeno reakcijo, kot tudi opredelitev ustreznih kinetičnih parametrov, kot so aktivacijska energija, red reakcije, faktor učunkovitosti, itd. ter na koncu zapisati ustrezno enačbo proizvodnosti. To smo dosegli s preučevanjem poteka reakcije pri različnih pogojih obratovanja, tako, da smo spreminjali obratovalno temperaturo ter napajalni volumski pretok skozi reaktor. Ugotovili smo, da je reakcija hidrolize saharoze preko kemijskega katalizatorja, reakcija prvega reda, ki ima dokaj visoko aktivacijsko energijo (Ea = (67—74) kJ/mol). Proizvodnost reakcije je odvisna od velikosti delcev katalizatorja in je pri manjših delcih večja, kar smo dokazali tudi s izračunom faktorja učinkovitosti. Biokemijski katalizator je pokazal dobro ujemanje z Michaelis—Mentenovo kinetiko, medtem ko sta znašali vrednosti aktivacijske energije, Ea = 19,5 kJ/mol in Michaelis—Mentenove konstante KM = 2,1 mmol/L. V primerjavi med kemijskim in biokemijskim reaktorjem smo ugotovili, da ima kemijski katalizator z velikostjo delcev, d = 303 µm najboljše stopnje presnov, medtem ko je presnova encima, pri njegovi optimalni temperaturi ( = 55 °C) in najboljšem uporabljenem pretoku (qv = 6 mL/min), za 25 % manjša. Kemijski katalizator ima tudi stalilnejše obratovanje, nižjo ceno na uporabljeno enoto ter daljšo življensko dobo. Zato smo za dano reakcijo predlagali uporabo kemijskega katalizatorja.
Ključne besede: reaktor z nasutjem, saharoza, enačba proizvodnosti, katalizator, kinetika reakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2218; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (793,92 KB)

5.
VPLIV VRSTE KATALIZATORJA NA HITROST REAKCIJE V REAKTORJU Z NASUTJEM
Roman Kranvogl, 2010, diplomsko delo

Opis: Hidroliza saharoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v kemijskem in biološkem reaktorju z nasutjem. Namen dela v prvi fazi je bil ugotoviti, s katerim katalizatorjem, kemijskim ali encimskim, dosežemo najvišjo presnovo reakcije hidrolize saharoze. Za načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati vpliv procesnih spremenljivk na potek reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah, volumskih pretokih reaktanta in pri različnih začetnih koncentracijah encima. Uporabili smo laboratorijski reaktor z nasutjem. Pri delu smo dali večji poudarek biološkemu reaktorju. Uporabili smo encim invertazo in študirali reakcijo hidrolize saharoze. Osrednji cilj drugega dela raziskav je bila določitev osnovnih kinetičnih parametrov encimske reakcije, kot so aktivacijska energija, predeksponentni faktor, Michaelis—Menten-ova konstanta itd. Pri izvajanju reakcije v kemijskem reaktorju smo uporabili katalizator Amberlite IR—120, s povprečno zrnavostjo delcev, d = 533 µm. V tem primeru smo reakcijo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi eksperimentalnih meritev v kemijskem reaktorju smo določali le presnovo reakcije, saj so bile kinetične študije izvedene že predhodno. Z meritvami v biološkem reaktorju smo dokazali, da izbrana encimska reakcija dobro sledi Michaelis—Menten-ovi kinetiki. Določili smo vrednost aktivacijske energije, Ea = (17,9 — 20) kJ/mol in Michaelis—Menten-ove konstante, KM = (27,2 — 28,5) mmol/L. Obe vrednosti kažeta dobro ujemanje z literaturnimi. Primerjava kemijskega in biokemijskega reaktorja pokaže, da je presnova pri uporabi encimskega katalizatorja mnogo višja, kar za 20 %, gledano pri srednji koncentraciji encima. Kljub temu, da je encimski katalizator dražji in da je potreben daljši čas za vzpostavitev stacionarnega stanja, bi se odločili za uporabo biokemijskega reaktorja, saj so obratovalne temperature pri encimskem katalizatorju bistveno nižje kot pri kemijskem katalizatorju.
Ključne besede: hidroliza saharoze, invertaza, katalizator, aktivacijska energija, reaktor z nasutjem.
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
OBNAŠANJE ELEKTROKEMIJSKIH ČLENOV V RAZLIČNIH KOROZIVNIH MEDIJIH
Robert Vogrinčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek V okviru diplomskega dela smo ob spreminjanju procesnih parametrov (prepihovanje s plini, električna napetost) preučevali korozijsko obnašanje različnih kovinskih vzorcev v raztopinah H2SO4 in HCl s koncentracijo, c = 0,005 mol/L. Uporabili smo tri različne vzorce: cink, baker in medenino. Eksperimente smo izvajali po klasični metodi, ki omogoča določanje hitrosti korozije na osnovi izgube mase. Za to smo uporabili gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Na osnovi rezultatov meritev smo dobili vpogled v obnašanje izbranih elektrokemijskih členov. Podrobneje smo analizirali kemijske reakcije na polčlenih in vpliv napetosti na hitrost korozije.
Ključne besede: Ključne besede: korozija, kontaktna korozija, cink, baker, medenina, hitrost korozije, gravimetrična metoda, prepihovanje, električna napetost.
Objavljeno: 04.10.2010; Ogledov: 1623; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Sinergistični inhibicijski učinek Na-soli na kinetiko korozije nerjavnega jekla "1.4057" v raztopini H2SO4
Natalija Zafošnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo vpliv dveh pogosto uporabljenih inhibitorjev, natrijevega nitrita in natrijevega fosfata, na nerjavno jeklo »1.4057« v raztopini H2SO4 s koncentracijo, c = 0,075 mol/L. Testiranja smo izvajali pri različnih temperaturah in različnih koncentracijah inhibitorjev. Iz podatkov o izgubi mase smo določili hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, adsorpcijske izoterme in aktivacijsko energijo korozijskih procesov. Ugotovili smo, da hitrost korozije z višanjem koncentracije inhibitorjev pada, z dvigom temperature narašča in da učinkovitost posameznih inhibitorjev narašča tako z dvigom njihove koncentracije, kakor tudi temperature medija.
Ključne besede: korozija, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, adsorpcijske izoterme, aktivacijska energija
Objavljeno: 04.10.2010; Ogledov: 1778; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
TERMODINAMSKE LASTNOSTI BINARNIH RAZTOPIN n-HEKSANA, n-HEPTANA IN n-OKTANA
Katja Kržan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili aparaturo za merjenje gostot pri povišanih tlakih in temperaturah. Z gostotomerom z nihajočo U-cevko smo merili nihajne čase čistega n-heksana, n-heptana in n-oktana ter njihovih binarnih mešanic. Iz dobljeni podatkov smo izračunali njihove gostote. Gostote n-heksana, n-heptana in n-oktana ter njihovih binarnih mešanic smo izmerili pri temperaturah (303,15, 313,15, 323,15 in 333,15) K in pri tlakih (0,1, 10, 20 30 in 40) MPa. Odstopanja eksperimentalnih vrednosti gostot n-heksana, n-heptana in n-oktana smo primerjali z vrednostmi iz literature. Iz gostot n-heksana, n-heptana in n-oktana ter njihovih binarnih mešanic smo izračunali presežne molske volumne, koeficient izotermne stisljivosti in prostorninski razteznostni koeficient. Predstavili smo odvisnost termodinamskih lastnosti n-heksana, n-heptana, n-oktana ter njihovih binarnih mešanic od temperature, tlaka in sestave.
Ključne besede: n-heksan, n-heptan, n-oktan, presežna molska prostornina, izotermna stisljivost, prostorninski razteznostni koeficient, gostota.
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2102; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
TESTIRANJE MEHANSKIH LASTNOSTI MATERIALOV - UPORABA UNIVERZALNEGA HIDRAVLIČNEGA APARATA
Anja Fistrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Testirali smo mehanske lastnosti materialov, ki smo jih prvič preizkusili z novim univerzalnim hidravličnim aparatom. Uporabljali smo štiri različne materiale: aluminij, baker, medenino in jeklo. Aparat omogoča pet preizkusov: natezni, tlačni, strižni preizkus, preizkus trdote po Brinellu in globoki vlek po Erichsenu. Vsi preizkusi so v skladu z veljavnimi DIN oz. EN standardi. Pri testiranju materialov smo ugotovili, da na lastnost materiala vplivajo sestava, način obdelave in struktura materiala, zato lahko dobimo pri enaki sestavi vendar različnem načinu obdelave različne rezultate. Ugotovili smo, da je aparat primeren za učno pomoč pri predmetu Uvod v testiranje materialov v srednjih tehniških, gradbenih šolah in univerzah. Primeren pa je tudi za uvodne študije v industriji.
Ključne besede: materiali, mehanske lastnosti, testiranje
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2144; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici