| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kinetika termične razgradnje polietilena za pridobivanje parafinskih frakcij
Tim Tetičkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: Količine polimernih odpadkov še vedno naraščajo predvsem zaradi masovne uporabe, dostopnosti in cenovne ugodnosti plastičnih materialov. Ravnanje s takimi odpadki je bistvenega pomena za zaščito planeta in živih bitij. Obstaja več načinov predelave plastike. V magistrski nalogi obravnavamo le termično predelavo pri visokih temperaturah – pirolizo. Proces pirolize obravnavamo za material HDPE, ki sodi med najbolj uporabljano plastiko. Prvi namen naloge je predstavitev reakcijskih mehanizmov, ki potekajo ob termični razgradnji materiala. Reakcijski mehanizmi sledijo zaporedju, ki se prične z iniciacijo, sledi ji β-razcepitvena propagacija, naključna propagacija, intermolekularni prenos vodika in terminacija. Drugi namen magistrske naloge je pregled kinetičnih modelov, ki se uporabljajo pri analizi podatkov iz termične analize materialov – TGA. Izračun kinetičnih parametrov je izveden z uporabo različnih pristopov, kot so: Friedman, Kissinger-Akahira-Sunose (KAS) in Ozawa-Flynn-Wall (OFW) model. Eksperimentalne podatke TGA HDPE smo s pomočjo programskega orodja Python in Matlab izračunali osnovne kinetične parametre, kot so aktivacijska energija Ea, predeksponentni faktor A, red reakcije n ter potreben čas za celotno presnovo pri 600 °C, 700 °C in 750 °C. V tretjem delu smo s pomočjo pridobljenih kinetičnih parametrov ocenili potrebne reakcijske čase za izvedbo hitre pirolize pri omenjenih temperaturah. Za izvedbo takšne pirolize smo predvideli načrtovanje laboratorijskega reaktorja s fluidiziranim slojem – RFS. Predstavljeni so izračuni fluidizacijskih lastnosti ter dimenzioniranje reaktorja z višino, premerom, maso nasutja, pretokom plina in padcem tlaka v reaktorju. Načrtovanje je bilo opravljeno za laboratorijski reaktor, ki predstavlja prvi korak za študijo in zasnovo procesa ter prehod na industrijsko merilo. Tako pripravljena zasnova reaktorja predstavlja podlago za pripravo projekta izdelave laboratorijskega raziskovalno-razvojnega reaktorja RFS.
Ključne besede: Piroliza, HDPE, kinetika, mehanizem, reaktor s fluidizirano plastjo, plastični odpadki
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

2.
Energetska in masna bilanca hlajenja dimnih plinov v hladilni komori po izstopu iz steklarske peči ogrevane z zemeljskim plinom in kisikom
Urška Zupanc, 2024, diplomsko delo

Opis: Steklo predstavlja trajnostni produkt, saj je njegova popolna možnost recikliranja ključen dejavnik v zmanjševanju okoljskega vpliva. Možnost ponovne uporabe stekla ne le zmanjšuje količino odpadkov, ampak tudi ohranja naravne vire, saj recikliranje zmanjšuje potrebo po novih surovinah. Med procesom pridobivanja-taljenja stekla nastane kar nekaj stranskih produktov v obliki dimnih plinov. Ti nastanejo pri zgorevanju zemeljskega plina s kisikom in pri razpadu surovin za vnos alkalijskih in zemljo alkalijskih oksidov v obliki karbonatov, ki imajo zelo visoko temperaturo (okoli 1400 °C). Te pline je potrebno pred vstopom v toplotne izmenjevalce voda-zrak ohladiti na 400 do 500 °C. Dimne pline lahko ohlajamo na dva načina: z vpihovanjem hladilnega zraka in (ali) z vpihovanjem vodne megle v tok dimnih plinov. Med izvajanjem diplomske naloge smo ugotavljali razliko med porabo energije v primeru, ko pline ohlajamo samo z zrakom ali z vodno meglo. Prav tako smo primerjali izmerjene količine s teoretično izračunanimi. Pri teoretičnem izračunu smo upoštevali povprečne vrednosti fizikalnih lastnosti plinov v dimnih plinih za dane temperaturne intervale. Izračunali smo masno bilanco peči in hladilne komore, ter potrdili oz. ovrgli zakon o ohranitvi mase. Diplomska naloga je nastala v sodelovanju s Steklarno Hrastnik, d. o. o.. Vse meritve so potekale na G – peči, ki se nahaja v poslovni enoti Vitrum.
Ključne besede: steklo, steklarska peč, zgorevanje zemeljskega plina, dimni plini, hlajenje dimnih plinov, energetska bilanca, masna bilanca.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
The immobilization of β-galactosidase on glass fiber rolls
Darja Pečar, Katja Zečević, Andreja Goršek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The usability of glass fibers as immobilization support with a porous open structure was investigated. We developed a method to immobilize the enzyme β-galactosidase on special glass fiber rolls. The new method is simple, non-expensive and industrially applicable. Glutaraldehyde was used as a non-specific cross-linking agent for the covalent binding of β-galactosidase on modified glass fibers. The efficiency of immobilization was tested with the known hydrolysis of lactose. All experiments were performed in a continuous laboratory reactor. The influence of the reaction temperature (20, 25 and 30 °C), the substrate flow rate (1, 2 and 3 mL/min) and the pH of the reaction medium (6, 7 and 8) on the conversion was investigated. The reaction efficiency was monitored by measuring the glucose concentration with a spectrophotometer. High immobilization efficiency, enzyme activity and stability were obtained. The optimal reaction temperature, substrate flow rate and pH were found. The activity and stability of the enzyme entrapped on the glass fiber rolls remained almost unchanged during reuse, which is promising for potential industrial applications.
Ključne besede: beta-galaktosidase, immobilization, glass fiber, lactose
Objavljeno v DKUM: 17.04.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv magnetnega polja na potek encimsko katalizirane reakcije : magistrsko delo
Nina Belina, 2023, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo raziskovali vpliv magnetnega polja na hidrolizo saharoze z dodatkom imobilizirane invertaze. Laboratorijski postopek imobilizacije invertaze in hidrolize saharoze ter analize glukoze kot končnega reakcijskega produkta smo pripravili z visoko ponovljivostjo, da so bili pari reakcij z in brez magnetnega polja ustrezno primerljivi. Izveden je bil niz parov (z in brez magneta) pri različnih temperaturah in pH za določitev optimalnih reakcijskih pogojev. V območju pH od 4 do 5 in temperature od 30 °C do 45 °C smo ugotovili, da sta optimalna reakcijska pogoja pH = 4,5 in temperatura 35 °C. Reakcijska raztopina je bila neposredno izpostavljena istosmernemu magnetnemu polju, kjer je bila sredica raztopine izpostavljena jakosti 0,45 T, na obodu pa 0,35 T. Iz rezultatov je razvidno, da je magnetno polje pri optimalnem pH razširilo optimalno temperaturno območje. Najizrazitejši vpliv smo opazili pri temperaturi 30 °C, kjer je bila po dveh urah reakcije v magnetnem polju koncentracija glukoze kar 47 % višja, kot pri reakciji brez magneta. Pozitivni učinek magneta smo opazili tudi pri temperaturi 40 °C, razlika v koncentraciji glukoze je znašala 24 %, kar je bistveno več od eksperimentalne ponovljivosti.
Ključne besede: invertaza, saharoza, hidroliza, UV-Vis spektroskopija, magnetno polje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija katalizatorjev za degradacijo polimerov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Urban Koler, 2023, diplomsko delo

Opis: Ob zmeraj obsežnejši uporabi plastike in polimerov, kot je polietilen tereftalat, se pojavlja vprašanje rokovanja z odsluženimi produkti. Ponovna predelava odpadne plastike je bila doslej obsežno raziskana, vendar se stopnja predelave polietilen tereftalata gibje le nekje okrog 30 %. Razlog za tako nizko vrednost lahko pripišemo nizkim proizvodnim stroškom nove plastike in visokim stroškom reciklaže, kar občutno dvigne ceno reciklirani plastiki. Kot ena izmed najboljših rešitev pri rokovanju z odpadnim polietilen tereftalatom se pojavljajo kemokatalitični in toplotni pristopi razgradnje na tereftalno kislino in etilen glikol. Najprimernejši katalizatorji za razgradnjo polietilen tereftalata so zeoliti ali silikati, kot na primer ZSM-5 ali SBA-15. SBA-15 je material iz silicijevega dioksida, ki ima veliko specifično površino in je zelo primeren kot nosilec za aktivne komponente - katalizatorje. ZSM-5 je sintetični zeolit, ki vsebuje silicijev dioksid in aluminijev oksid. V tem razmerju prevladuje količina silicijevega dioksida. Katalizator je znan kot ZSM-5, ker ima pore premera 5 Å (angstromov). Tekom študije smo sintetizirali različne kislinske katalizatorje na osnovi SBA-15 z metodo mokre impregnacije in zeolit ZSM-5. Za vezavo na SBA-15 smo kot aktivne soli uporabili: NiNO3, Al(NO3)3, Mg(NO3)2, ZnO, MgO in ZnCl2. Sintetizirane katalizatorje smo okarakterizirali z N2 adsorpcijo, vrstično elektronsko mikroskopijo, temperaturno programirano desorpcijo NH3, diferenčno dinamično kalorimetrijo, termogravimetrično analizo, dinamičnim sipanjem svetlobe in infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo. Na podlagi karakterizacije smo določili aktivne katalizatorje. Učinkovitost le-teh smo preverjali pri reakciji razgradnje polietilen tereftalata pri povišanih temperaturah. Reakcije razgradnje smo izvedli v visokotlačnih lončkih z uporabo diferenčne dinamične kalorimetrije. Vzorce smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljeno z UV-VIS detektorjem.
Ključne besede: ZSM-5, SBA-15, katalizator, razgradnja, polietilen tereftalat
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

6.
Sinteza heterogenega katalizatorja za kislinsko hidrolizo pet : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Marko Pavlović, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti delovanje heterogenega katalizatorja za kislinsko katalizirano hidrolizo polietilen tereftalata (PET) s trdnim nosilcem iz aluminijevega (III) oksida in titanovega (IV) oksida. PET je polimerni sintetični material z dobrimi lastnostmi za ogromno različnih vrst uporabe, najbolj se uporablja v proizvodnji plastenk. Zanimanje za alternativne načine recikliranja PET-a je v zadnjih desetih letih naraslo. V sklopu eksperimentalnega dela smo sintetizirali heterogen katalizator na trdnem nosilcu, ki smo ga mokro impregnirali z raztopino nikljevega (II) nitrata heksahidrata, da bi zagotovili kislinska aktivna mesta na površini trdnega nosilca. Nato smo izvajali reakcije razgradnje PET-a v vodi pri konstantni temperaturi in času. Raziskovali smo vpliv različnih koncentracij raztopine za mokro impregniranje na presnovo PET. Za primerjavo smo izvedli reakcijo brez katalizatorja. Produkte, pridobljene pri reakcijah, smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti. Katalizator smo nato še okarakterizirali z različnimi metodami (infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo, vrstična elektronska mikroskopija, N2 adsorpcija in določanje velikosti por, termogravimetrična analiza, kemisorpcija – temperaturno programirana desorpcija). Končna ugotovitev študije je, da se polietilen tereftalat nasploh dobro presnavlja v vodi pri preiskovanih pogojih, vendar je reakcija s katalizatorjem bolj učinkovita. Sprememba koncentracije raztopine nikljevega (II) nitrata heksahidrata ni imela vpliva na količino kislinskih mest in na presnovo PET-a.
Ključne besede: polietilen tereftalat, tereftalna kislina, aluminijev (III) oksid, titanov (IV) oksid, heterogen katalizator
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

7.
Kinetics study of hydrothermal degradation of PET waste into useful products
Maja Čolnik, Darja Pečar, Željko Knez, Andreja Goršek, Mojca Škerget, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Kinetics of hydrothermal degradation of colorless polyethylene terephthalate (PET) waste was studied at two temperatures (300 °C and 350 °C) and reaction times from 1 to 240 min. PET waste was decomposed in subcritical water (SubCW) by hydrolysis to terephthalic acid (TPA) and ethylene glycol (EG) as the main products. This was followed by further degradation of TPA to benzoic acid by decarboxylation and degradation of EG to acetaldehyde by a dehydration reaction. Furthermore, by-products such as isophthalic acid (IPA) and 1,4-dioxane were also detected in the reaction mixture. Taking into account these most represented products, a simplified kinetic model describing the degradation of PET has been developed, considering irreversible consecutive reactions that take place as parallel in reaction mixture. The reaction rate constants (k1–k6) for the individual reactions were calculated and it was observed that all reactions follow first-order kinetics.
Ključne besede: PET waste, subcritical water, kinetics, degradation, TPA
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 497; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Primerjava metod konstruiranja faznih diagramov trdno-tekoče binarnih zmesi organskih spojin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jure Konjar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali eksperimentalne in računske metode konstruiranja binarnih faznih diagramov trdno-tekoče organskih spojin. Za primerjavo metod smo analizirali tri različne binarne sisteme organskih spojin: benzojska kislina + dimetil tereftalat, (-)-mentol + miristinska kislina in kofein + nikotinska kislina. Temperature faznih prehodov smo eksperimentalno določili s termično analizo z metodo diferenčne dinamične kalorimetrije. Na podlagi dobljenih rezultatov smo izrisali binarne fazne diagrame. Eksperimentalno določene podatke smo primerjali z izračuni enačbe stanja ravnotežja trdno-tekoče. Za izračun aktivnostnih koeficientov v enačbi stanja smo uporabili štiri različne aktivnostne modele: idealni, UNIFAC, UNIFAC (Dortmund) in UNIFAC-LLE. Pri izračunih smo uporabljali različne metode določanja aktivnostnih koeficientov s kombinacijo programov Aspen Plus ter ALAMO Modeling Tool.
Ključne besede: binarne mešanice, fazni diagrami, ravnotežje trdno-tekoče, organske spojine, DSC, modeliranje
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

9.
Vpliv dodatka kovinskih nanodelcev na potek anaerobne digestije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neja Menciger Kocbek, 2023, diplomsko delo

Opis: Piščančji gnoj, ki mu je običajno dodana žagovina, je zelo pogost živalski odpadek, katerega uporabljajo kot vhodno surovino pri anaerobni digestiji. Dodana žagovina ima lignocelulozno strukturo, ki zavira proizvodnjo bioplina pri procesu anaerobne digestije. Mikroorganizmi namreč ne morejo razgraditi lignina, zato jim je onemogočen dostop do celuloze in hemiceluloze, ki ju med procesom pretvorijo v bioplin oziroma biometan. Ta predstavlja obnovljiv vir energije, ki ga lahko preoblikujemo v toplotno ali električno energijo. Pri anaerobni digestiji gre za transformacijo organskih trdnih odpadkov v energijo. V okviru diplomskega dela smo raziskovali vpliv dodatka Fe2O3 nanodelcev k mešanici surovin za anaerobno digestijo na proizvodnjo bioplina. Po podatkih iz literature dodatek kovinskih nanodelcev poveča proizvodnjo bioplina, saj vzpodbudi rast bakterij, njihovo aktivnost in sintezo ključnih encimov. Med dvajset-dnevnim procesom smo z metodo izpodrivanja vode spremljali proizvodnjo plina in nastali bioplin analizirali s plinsko kromatografijo. Določali smo volumski delež metana v bioplinu. Anaerobno digestijo smo izvedli pri 35 °C in 40 °C in tako preverili tudi vpliv temperature na proizvodnjo bioplina. Ugotovili smo, da dodatek Fe2O3 nanodelcev poveča proizvodnjo bioplina le v zgodnji fazi procesa, nato jo zavira. V reaktorju z dodanimi kovinskimi nanodelci smo pri obeh temperaturah zabeležili manjši volumen bioplina, kot v reaktorju brez nanodelcev. Pri 40 °C je v reaktorju brez nanodelcev nastalo več bioplina kot pri nižji temperaturi, medtem ko je v reaktorju z nanodelci pri 35 °C nastalo več bioplina kot pri 40 °C. Iz rezultatov meritev koncentracij metana v nastalem bioplinu vidimo, da je dodatek Fe2O3 nanodelcev pripomogel k povečanju deleža metana. Pri obeh nastavitvah eksperimenta je koncentracija metana v bioplinu iz reaktorja z dodanimi nanodelci bila precej višja.
Ključne besede: anaerobna digestija, kovinski nanodelci, bioplin, piščančji gnoj, Fe2O3 nanodelci
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

10.
Vpliv vsebnosti CO2 in procesnih pogojev na potek fermentacije in senzorične lastnosti kombuče : magistrsko delo
Špela Habjanič, 2023, magistrsko delo

Opis: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije. Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni. V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Ključne besede: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

Iskanje izvedeno v 3.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici