| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES POSAMEZNIKA V DELOVNEM OKOLJU PODJETJA "X"
Darja Kukovec, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres spremlja človeško zgodovino že skozi tisočletja in je pomagal človeku pri temeljnih opravilih vsakdanjega življenja kot je pri begu in boju z divjimi živalmi ter nabiranju hrane. V zgodovini je stres predstavljal za človeka obstanek za preživetje, v današnjem času pa je stres kot posledica hitrega in modernega življenja postal zahrbten in neizprosen morilec. Tako stres uvrščamo med najpogostejše »bolezni« sodobnega časa, katerega temeljni fiziološki mehanizmi so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo. Kadar naše sposobnosti niso v popolnem ravnovesju z zahtevami okolja, se sproži stresna reakcija, ki privede organizem v stanje najvišje pripravljenosti. Tako je naše telo pripravljeno za boj v okoliščinah, v katerih pa ne najdemo pravih izhodov za telesni odziv. Po mnenju številnih znanstvenikov in zdravnikov je takšen položaj bistveno pomenljiv za nastanek kopice težav. Aktiviranje stresnega odziva, ki se ne more sproščeno izraziti v telesni reakciji, je potencialno škodljivo zdravju. Stres je postal prava »socialna bolezen«, saj je razlog za nastanek številnih bolezni in prezgodnje smrti, vzrok za številne nesreče in katastrofe, povzročitelj osebnih in družinskih tragedij. Enostavno nemogoče pa je izračunati ogromne izgube, ki jih zaradi zmanjšane sposobnosti za delo povzroča v gospodarstvu. Po neki oceni je kar 75 odstotkov bolezni, zaradi katerih se ljudje zatečejo k splošnemu zdravniku, povezanih s stresom. Čeprav živimo v razvitem in sodobnem svetu, se še vedno veliko ljudi ne zaveda samega pomena stresa. Zato je naš namen magistrske naloge predstaviti simptome in posledice stresa posameznika v delovnem okolju ter kako ta stres obvladati na ravni organizacije. Ker pa velikokrat organizacije ne poskrbijo za zmanjševanja stresa na delovnem mestu, želimo tudi opozoriti na simptome posameznika ter kako se naj delavec sam sooča s stresom na delovnem mestu. Obvladovanje stresa in bojazni v vsakdanjem življenju je nujnega pomena za človekovo normalno življenje. Zato v magistrski nalogi posvečamo poglavje tudi spoznavanju in preprečevanju stresa tako na individualni ravni kot na ravni organizacije. Človek je socialno bitje. Motnje v odnosih z drugimi ljudmi človeški možgani pogosto ocenijo z enako stopnjo nevarnosti, kot če človeku grozi telesna grožnja, čemur sledi stresna reakcija organizma. Vendar pa je odvisno od naše osebne zrelosti, naših stališč in vrednot kako bomo uravnavali medsebojne odnose in v kolikšni meri bomo pustili stresni situaciji, da vpliva na nas. V raziskavi, katero smo opravili na podlagi preučevanja delovnega stresa v podjetju »X« smo ugotovili, da je stres za večino delavcev prej pravilo kot izjema. Ugotovili smo tudi, da se delavci soočajo z različnimi fizičnimi in psihičnimi simptomi stresa, pri tem pa ne poznajo in tudi ne uporabljajo individualnih tehnik za obvladovanje stresa. V zadnjem poglavju magistrske naloge smo zato predlagali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa, katerega smo oblikovali na podlagi rezultatov ankete.
Ključne besede: Stres, evstres, distres, frustracija, Karoshi smrt, sugestija.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 2505; Prenosov: 0

2.
3.
Professional languages alone do not suffice for successful and socially responsible internal communication between different cultures
Darja Kukovec, Matjaž Mulej, Simona Šarotar Žižek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Successful internal communication in an intercultural environment depends on the organizational culture, business environment, social responsibility, and leaders’ skills. Thus, internal communication and employee adaptation to changing business environments ask what a successful socially responsible internal communication requires. This contribution discusses theoretical foundations of qualitative research, how the organizational culture can define which direction the organization should chose to attain social responsibility, and how internal communication can improve understanding of professional language and be decisive in a working environment. The generated model offers insights into understanding social responsibility and organizational culture to improve internal communication.
Ključne besede: organizational culture, social responsibility, communication, internal communication, business languages
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 287; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (721,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici