| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnico
Tadeja Čep, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi.
Ključne besede: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 485; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (987,09 KB)

2.
Vloga polimorfizmov v genih matriksnih metaloproteinaz pri raku dojk
Petra Berlak, 2019, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je kompleksna, delno dedna bolezen, ki je v razvitem svetu še vedno najpogostejši rak pri ženskah. Medtem ko se je zunanjim dejavnikom, ki vplivajo na nastanek raka dojke mogoče do neke mere izogniti, pa se genetskim dejavnikom žal ni. Ker je genov, katerih okvara je kriva za nastanek bolezni veliko, je potrebno tudi veliko število študij in raziskav, saj je še veliko informacij neodkritih. Ključnega pomena je, da se izboljša dosedanja baza podatkov, saj to vodi k boljšemu razumevanju poteka same bolezni in posledično k bolj učinkovitemu zdravljenju, prilagojenemu samemu bolniku. Veliko vlogo pri samem poteku raka dojke imajo tudi polimorfizmi posameznega nukleotida (SNP), ki so variacija zaporedja DNK, ki se pojavi, ko se en sam nukleotid v genomu razlikuje med osebki iste biološke vrste. Pri preiskovanju teh polimorfizmov je zelo uspešna metoda asociacijske študije. V diplomski nalogi smo se osredotočili na polimorfizme SNP v genih matriksnih metaloproteinaz, ki so se izkazale kot pomembne pri raku dojk. Naš cilj je bil najti in razumeti vpliv polimorfizmov na nastanek same bolezni in njihovo vlogo v celotnem procesu zdravljenja. V študijo je bilo vključenih 77 slovenskih bolnic z rakom dojke in 123 zdravih posameznikov kot kontrolna skupina. Iz krvnih limfocitov bolnic z rakom dojke ter iz kontrol smo izolirali DNK na katerih smo genotipizirali izbrane polimorfizme na genih MMP1 (rs1799750 ter rs498186), MMP2 (rs243865), MMP3 (rs650108), MMP7 (rs11568818) ter MMP9 (rs3918242 ter rs17577). Genotipizacijo izbranih polimorfizmov smo izvedli z metodama PCR-RFLP ter qPCR-HRM. Nadalje smo izvedli statistično analizo podatkov s programom SPSS, kjer smo iskali povezavo med polimorfizmi in boleznijo s primerjavo frekvence genotipov in alelov bolnic in zdravih kontrolnih posameznikov. Ugotovili smo, da sta pri slovenskih bolnicah z rakom dojk povezana polimorfizma na genih MMP1 in MMP9. V primeru SNP-ja rs1799750 na genu MMP1 smo iz rezultatov ugotovili, da je delecija alela C pri tem polimorfizmu povezana z boleznijo, v primeru SNP-ja rs17577 na genu MMP9 pa smo ugotovili, da je bolezenski alel A.
Ključne besede: rak dojke, SNP, genotipizacija, asociacijska študija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 471; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Preventiva in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v sloveniji in po svetu
Maja Slatinjek, 2018, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši vzrok smrti žensk zaradi raka v svetu. Letno zboli več kot pol milijona žensk. Z odkritjem testa po Papanicolaou leta 1941 in kasnejšo uvedbo programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, predvsem v razvitih državah, se je breme bolezni močno zmanjšalo. K uspešnejšemu zdravljenju in obvladovanju bolezni je pripomoglo tudi odkritje vloge humanih papiloma virusov pri nastanku raka materničnega vratu ter uvajanje preventivnega cepljenja proti onkogenim tipom humanega papiloma virusa pri deklicah. Namen diplomskega dela je analizirati in primerjati preventivne pristope ter opredeliti uspešnost presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v posameznih državah sveta ter jih primerjati s Slovenijo. Glavni problem v Sloveniji na področju obvladovanja raka materničnega vratu trenutno predstavljajo nizka precepljenost proti onkogenim humanim papiloma virusom ter ženske, ki se ne odzovejo na vabila presejalnega programa. S podobnimi težavami se soočajo tudi najbolj razvite države. Glavne izzive pri zdravljenju in obvladovanju raka materničnega vratu v manj razvitih državah pa predstavljajo vzpostavitev učinkovitih presejalnih programov, nizka odzivnost žensk ter pomanjkanje statističnih podatkov.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, presejalni program, zgodnje odkrivanje, cepljenje proti HPV, register raka.
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 588; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Survival of node-negative breast cancer patients treated at the University Medical Centre Maribor in the period 2000-2009
Nina Fokter Dovnik, Darja Arko, Nina Čas-Sikošek, Iztok Takač, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Breast cancer is increasingly diagnosed in the early stages without regional nodal involvement. The aim of the present study was to determine the 5-year overall (OS) and breast cancer specific survival (BCSS) for patients with node-negative breast cancer treated at the University Medical Centre Maribor, and compare it with survival at the national level. Methods: Medical records were searched for information on patients with lymph node-negative invasive breast cancer who received primary treatment at the University Medical Centre Maribor in the period 2000–2009. Information on all Slovenian node-negative breast cancer patients diagnosed in the same period was obtained from the Cancer Registry of Republic of Slovenia. Time trends in survival were assessed by comparing the periods 2000–2004 and 2005–2009. Results: The 5-year OS and BCSS of patients treated in Maribor in the period 2000–2009 were 92.3% (95% CI, 90.5%– 94.1%) and 96.4% (95% CI, 95.2%–97.6%), respectively, and did not differ from the corresponding OS and BCSS for Slovenian patients. Although the improvement in OS for patients from Maribor diagnosed in the period 2005–2009 compared to 2000–2004 did not reach statistical significance (HR 0.73; 95% CI, 0.51–1.05; p=0.086), BCSS significantly improved over the same time periods (HR 0.53; 95% CI, 0.30–0.94; p=0.028). Conclusions: Survival of node-negative breast cancer patients treated at the University Medical Centre Maribor is comparable to survival of corresponding patients at the national level. The rising number of long-term breast cancer survivors places additional importance on survivorship care.
Ključne besede: breast cancer, survival, time trends, regional differences, Slovenia
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 703; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (854,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Urokinase plasminogen activator (uPA) and plasminogen activator inhibitor type-1 (PAI-1) in breast cancer
Maja Lampelj, Darja Arko, Nina Čas-Sikošek, Rajko Kavalar, Maja Ravnik, Barbara Jezeršek Novaković, Sarah Dobnik, Nina Fokter Dovnik, Iztok Takač, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Urokinase plasminogen activator (uPA) and plasminogen activator inhibitor type-1 (PAI-1) play a key role in tumour invasion and metastasis. High levels of both proteolytic enzymes are associated with poor prognosis in breast cancer patients. The purpose of this study was to evaluate the correlation between traditional prognostic factors and uPA and PAI-1 expression in primary tumour of breast cancer patients. Patients and methods: 606 primary breast cancer patients were enrolled in the prospective study in the Department of gynaecological oncology and breast oncology at the University Medical Centre Maribor between the years 2004 and 2010. We evaluated the traditional prognostic factors (age, menopausal status, tumour size, pathohistological type, histologic grade, lymph node status, lymphovascular invasion and hormone receptor status), together with uPA and PAI-1. We used Spearman%s rank correlation, Mann Whitney U test and X2 test for statistical analysis. Results: Our findings indicate a positive correlation between uPA and tumour size (p < 0.001), grade (p < 0.001), histological type (p < 0.001), lymphovascular invasion (p = 0.01) and a negative correlation between uPA and hormone receptor status (p < 0.001). They also indicate a positive correlation between PAI-1 and tumour size (p = 0.004), grade (p < 0.001), pathohistological type (p < 0.001) and negative correlation between PAI-1 and hormone receptor status (p = 0.002). Conclusions: Our study showed a relationship between uPA and PAI-1 and traditional prognostic factors. Their role as prognostic and predictive factors remains to be further evaluated.
Ključne besede: urokinase plasminogen activator, plasminogen activator inhibitor, breast cancer
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 602; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (597,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSO
Nastja Pavel, 2016, magistrsko delo

Opis: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo. Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur. Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Ključne besede: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1317; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Vprašalnik za obravnavo žrtve spolne zlorabe
Iztok Takač, Tina Bizjak, Darja Arko, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Oskrba žrtve spolnega nasilja od zdravnika preiskovalca zahteva natančen klinični pregled, zavarovanje sledi, psihološko podporo in ustrezno zdravljenje. Z njim se največkrat srečamo v ginekoloških ambulantah, saj so ženske v veliko večjem številu žrtve spolnega nasilja kot moški. Če so sledi pravilno odvzete in hranjene, lahko danes s forenzičnimi metodami razlikujemo katero koli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. Zato je poizvedba in pridobivanje sledi pri vsaki oškodovanki izjemnega pomena. Pri spolni zlorabi je možna okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih je potrebno dokazati in pravočasno zdraviti. Oškodovanki je potrebno nuditi tudi uporabo nujne kontracepcije, ki je učinkovita le v prvih dneh po dogodku spolnega nasilja. Da je preiskava in zbiranje dokazov popolno in poteka v pravilnem vrstnem redu, je koristno imeti pisni vprašalnik oziroma rutinski protokol. Predstavili bomo uporaben vprašalnik, ki zdravniku preiskovalcu omogoča pregled in vodenje oskrbe žrtve spolnega nasilja po ustaljenem postopku ob upoštevanju anamneze, kliničnega pregleda, zbiranja in hranjenja sledi ter nujnega zdravljenja.
Ključne besede: spolna zloraba, žrtev, kazniva dejanja, dokazna sredstva, preiskave, vprašalniki, kakovost življenja
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1107; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (110,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ginekološki vzroki akutnega abdomna v nosečnosti
Darja Arko, Sarah Dobnik, Iztok Takač, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Pri akutnem abdomnu v nosečnosti je lahko neposreden vzrok v nosečnosti sami ali pa z njo sploh ni povezan. Incidenca akutnega abdomna v nosečnosti je 1/500-635. Vzrok je lahko kirurška, ginekološka ali internistična bolezen. Pri kliničnem pregledu in laboratorijskih rezultatih moramo upoštevati anatomske in fiziološke spremembe v nosečnosti. Zdravniki so pogosto postavljeni pred izziv, kadar gre za diagnostiko in zdravljenje nosečih bolnic. Ultrazvočna preiskava je metoda izbire za večino ginekoloških in neginekoloških vzrokov akutnega abdomna v nosečnosti. Vpliv ionizirajočega sevanja na plod zaradi radioloških preiskav odmislimo, kadar gre za kritično bolno nosečnico. Kirurško zdravljenje vključuje oba pristopa, laparoskopijo in laparotomijo.
Ključne besede: ginekološki vzroki, akutni abdomen, nosečnost, zunajmaternična, abrupcija posteljice
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1029; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (470,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Zdravljenje raka dojk
Iztok Takač, Darja Arko, Borut Gorišek, 1996, strokovni članek

Ključne besede: dojke, medicina, rak (medicina), zdravljenje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1025; Prenosov: 101
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Napovedni dejavniki pri raku dojk
Iztok Takač, Darja Arko, Borut Gorišek, 1995, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rak (medicina), dojka, novotvorbe, prognoza
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 863; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici