| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 69 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Učinkovitost celuloznih membran kot adsorbentov kationskih barvil
Laura Maleš, 2019, magistrsko delo

Opis: S problematiko obarvanih odpadnih voda se srečujejo v vseh tekstilnih industrijah. Z željo po ponovni uporabi barvil, čim manjšim onesnaženjem ter večji učinkovitosti barvanja se razvijajo tehnologije, ki bi odpadno vodo na najučinkovitejši in cenovno ugoden način pred izpustom v vodotok tudi prečistile. Predhodne raziskave so pokazale, da je ena izmed bolj učinkovitih fizikalnih metod ločevanja barvil membranska adsorpcija. V raziskovalnem delu smo preučevali možnosti in načine s katerimi uspešno ločiti kationska barvila z uporabo membranskih adsorbentov na osnovi celuloze. Za ta namen smo izdelali dve vrsti membran na osnovi celuloze: prvo smo sintetizirali s pomočjo celuloznih nanofibrilov in karboksimetilirane celuloze, drugo pa smo pripravili z uporabo komercialne bakterjiske celuloze. V eksperimentalnem načrtu smo vključili tudi dodatno modifikacijo, torej oksidacijo bakterijske celuloze ter variacije med razmerji celuloznih nanofibrilov in karboksimetilirane celuloze z namenom da bi preučili vpliv prisotnosti različnih funkcionalnih skupin na funkcionalnost membran. Uporabljeni kationski barvili sta antrakinonsko barvilo C.I. Basic Blue 47 in azo barvilo C.I. Basic Yellow 29. Metode s katerimi smo analizirali fizikalno kemijske in morfološke lastnosti membran so atenuirana popolna refleksija infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR – FTIR) , goniometrija, potenciometrična titracija ter konfokalna optična mikroskopija. UV – VIS spektroskopijo smo uporabili pri preučevanju efikasnosti adsorpcije ter hitrost (kinetika) adsorpcije dveh kationskih barvil na posameznih membranah. Pri ATR – FTIR spektrih membran smo lahko identificirali prisotnost celuloze 3340 cm-1, tvorbo novih vezi navezujoč se na aldehidne skupine pri oksidaciji bakterijske membrane 1700 cm-1 in 890 cm-1, prisotnost karboksimetiliranih eterskih skupin okrog 1020 cm-1, raztezanje OH skupin okrog 1318 cm-1 ter raztezanje C-H vezi pri CH2 in CH3 skupinah pri 2898 cm-1. Glede na vrednosti skupnega negativnega naboja merjenega pri potenciometrični titraciji, pričakujemo največje adsorpcijske sposobnosti za 4CMC4CNF+CA (Q/m = 1,0675 mmol/g) ter najmanjše za BCoxd (Q/m = 0,2094 mmol/g). Membrane, ki so bolj negativno nabite bodo pozitivno nabito barvilo posledično boljše adsorbirale. Poleg naboja membrane je pomemben dejavnik za adsorpcijo barvila tudi struktura membrane, ki je razvidna iz mikrografov. Rezultati posnetkov konfokalne optične mikroskopije so pokazali, da so izmed vseh najbolj vlaknaste 4CMC4CNF+CA membrane, iz česa lahko sklepamo, da bodo imele tudi največji potencial adsorpcije zaradi večje aktivne površine. Ob zaključku eksperimentalnega dela, smo ugotovili, da se je obarvana raztopina skoraj povsem razbarvala, kar pomeni, da je bila ločitev kationskega barvila iz vodnega medija uspešna. Membrane na osnovi CMC/CNF so antrakinonsko barvilo 100% učinkovito odstranile, medtem ko je BC le – to barvilo 24,3% učinkovito odstranila in BCoxd 23,6%. Razlika pri membranah na osnovi BC je bila minimalna. Azo barvilo so membrane adsorbirale nekoliko slabše in sicer okrog 7-9% membrane na osnovi CMC/CNF ter 5,57% BC in 7,33% BCoxd membrana. Za najbolj učinkovite so se v obeh primerih pokazale membrane na osnovi 4CMC4CNF+CA. Po vseh opravljenih analizah lahko zaključimo, da so najbolj učinkovit adsorbent izbranih kationskih barvil 4CMC4CNF+CA membrane, sledijo 1CMC7CNF+CA, BCoxd in BC.
Ključne besede: Celulozna membrana, membranska adsorpcija, kationska barvila, karboksimetilirana celuloza, celulozni nanofibrili, bakterijska celuloza.
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 110; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

62.
Čiščenje odpadnih vod iz steklarske industrije
Natalija Gorjanc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod. V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1. V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje. Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih. Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša. Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS. Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Ključne besede: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

63.
Ekološki in ekonomski vidiki odvajanja in čiščenja izcednih vod deponije
Alenka Botolin, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo v okviru magistrskega dela je potekalo na področju sonaravne sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava pri Ormožu po principu čiščenja in vračanja izcedne vode na odlagališče. Čiščenje izcedne vode je potekalo v rastlinski čistilni napravi, od koder se je preko podzemnega namakalnega sistema voda črpala na odlagališče. Od leta 2004 do 2015 so se spremljali meteorološki parametri in opravljale analize fizikalnih in kemijskih parametrov. Po letu 2008 je začela upadati učinkovitost čiščenja izcednih vod na RČN, zato se je od leta 2013 izcedna voda odvažala v čiščenje na industrijsko napravo reverzne osmoze, ki zagotavlja optimalne pogoje čiščenja. Kot novost in prispevek k znanosti je bil izveden poskus čiščenja izcednih vod odlagališča komunalnih odpadkov s specialnim dodatkom eco tabs na mestu vtoka v RČN; rezultati sicer kažejo na izboljšanje parametrov, vendar premalo učinkovito. Po zaprtju deponije tako predlagamo čiščenje izcedne vode z RČN, ki ob zamenjavi zemljin in rastlin s svojimi ekosistemskimi in ekonomskimi prednostmi predstavljajo primeren pristop še 30 let po zaprtju deponije, v skladu z zakonodajo.
Ključne besede: odlagališče komunalnih odpadkov, čiščenje izcedne vode, rastlinska čistilna naprava, reverzna osmoza, specialni dodatek eco tabs
Objavljeno: 14.07.2016; Ogledov: 863; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

64.
Problematika odpadnih vod v proizvodnji sukancev in trakov
Petra Furman, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali odpadne vode iz tekstilne industrije določenega podjetja. Na osnovi 10-letnega izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda smo želeli ugotoviti, kateri ekološki parametri nihajo in ne ustrezajo zakonskim zahtevam za izpust v kanalizacijo. Osredotočili smo se na področje odpadnih voda po barvanju aramidnih vlaken, saj so ta v današnjem času postala zelo zanimiva na različnih področjih. Spekter uporabe aramidnih vlaken je zelo širok, raziskave kažejo na visoko rast uporabe in izdelavo aramidov v prihodnosti. Odpadnim vodam po barvanju aramidnih prej smo določili ekološke parametre (KPK, BPK5, TOC …) in raziskali postopek čiščenja odpadnih voda, s katerim delno ali v celoti odstranimo tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier). Tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier), ki se uporablja pri barvanju aramidnih prej, povzroča visoke vrednosti KPK, BPK5, TOC in druge ekološke parametre. Ekološki parametri, predvsem vrednost KPK in TOC, so tudi merilo za določitev ekološke takse. Čim višja je vrednost, tem večje je plačilo ekološke takse in predstavlja velik finančni strošek za podjetje. Eksperimentalni del naloge smo razdelili na dva sklopa. V prvem smo določili ekološke parametre odpadnih voda po barvanju aramidnih prej v proizvodnji in laboratoriju. Pri laboratorijskem barvanju smo uporabili dve različni pomožni tekstilni sredstvi, benzil alkohol in carrier, kot možno zamenjavo, ter dve različni barvili. V drugem sklopu naloge smo čistili te odpadne vode z membransko filtracijo. Uporabili smo dve različni membrani in vode filtrirali pri enakem tlaku – 2 bara. Naredili smo ponovne meritve ekoloških parametrov in pobarvanim aramidnim prejam določili obstojnosti pri drgnjenju, pranju in na svetlobi ter izmerili barvne razlike, ki imajo pomemben vpliv pri sukancih za določenega kupca. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko odpadne vode po barvanju aramidnih prej čistimo z membransko filtracijo – ultrafiltracijo. Pri laboratorijskem in proizvodnem barvanju smo uspeli s ultrafiltracijo znižati ekološke parametre odpadnih voda za 30 %.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, aramidna vlakna, kationska barvila, barvna metrika, ekološki parametri, barvne obstojnosti, ultrafiltracija
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 493; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

65.
Barvanje poliamidnih hlačnih nogavic in analiza ekoloških parametrov odpadnih vod
Ana Marija Bastl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Barvanje poliamidnih hlačnih nogavic in analiza ekoloških parametrov odpadnih vod sem uporabila poliamidno pletenino domačega podjetja Šivalnica Ana Marija Bastl s.p. in izbrana kisla barvila podjetja Bezema AG (uvoznik Batik d.o.o. Kranj). V prvem delu sem izvedla primerjavo barvanja po treh različnih postopkih z enako koncentracijo barvila in ugotavljala kakovost obarvanja in njihovo stopnjo nasičenja. Sledilo je določanje ekoloških parametrov KPK, TOC, BPK in količine barvila, ki ostane v kopeli po barvanju (izračunala sem SAK vrednosti). Na spektofotometru sem opravila barvnometrično vrednotenje obarvanih vzorcev, na koncu pa primerjala še njihove barvne obstojnosti. Cilj diplomskega dela je ugotoviti stopnjo nasičenja poliamidnih filamentov pri barvanju hlačnih nogavic s kislimi barvili ter ekološke parametre odpadne vode, ki naj ne presegajo dovoljenih vrednosti, ki so določne z zakonodajo.
Ključne besede: poliamid, barvanje, kisla barvila, ekološki parametri
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 448; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

66.
Uporaba ultrazvoka v tekstilni industriji
Matej Ošljak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v prvem delu zajema fizikalni del, ki obravnava delovanje ultrazvoka in njegov vpliv na tekočine in trdne snovi, v drugem delu pa uporabo ultrazvoka v tekstilni industriji. Ultrazvok je mehansko valovanje, ki lahko z svojim širjenjem skozi snov vpliva na njeno fizikalno in kemijsko strukturo ali pa služi za kontrolo pri neporušitvenih metodah. V tekstilni industriji je ultrazvok znan kot alternativna energija, ki je prijazna do okolja in varčna z energijo. V tekstilstvu se uporablja že nekaj desetletij in še vedno se pojavljajo nova področja uporabe. V diplomski nalogi so opisani procesi uporabe ultrazvoka pri mehanski in mokri obdelavi tekstilij.  
Ključne besede: Ultrazvok, tekstilna industrija, alternativna energija, mehanska in kemična obdelava, obdelava v mokrem.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 657; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

67.
Čiščenje odpadnih vod iz barvalnih procesov s pomočjo naravnih odpadnih materialov
Rebeka Sirc, 2016, diplomsko delo

Opis: V tekstilni industriji nastaja velika količina odpadnih vod, ki jih poskušamo očistiti z dragimi postopki in materiali. Modelnim vodam, ko so bile obarvane z barvami za tekstil, smo z uporabo naravnih adsorbentov poskusili zmanjšati pH vrednost, električno prevodnost, skupni organski ogljik (TOC), kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ter obarvanost vzorcev. Z nekaterimi naravnimi odpadnimi materiali smo dosegli cilj, z drugimi ne. V splošnem so bili rezultati najboljši v primeru smrekove žagovine, aktivnega oglja ter pri naravnem in sintetiziranem zeolitu.
Ključne besede: odpadne vode, barvalni procesi, naravni odpadni materiali, metode čiščenja, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 309; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

68.
Izolacija celuloznih nanokristalov z uporabo različnih kislin
Nuša Kutnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Celuloza, ki je glavni gradnik celičnih sten v rastlinah, zaradi svoje biorazgradljivosti in obnovljivosti vedno bolj pridobiva pozornost na novih področjih uporabe kot je nanotehnologija. Znanstveniki s pomočjo kislinske hidrolize pridobivajo celulozne nanokristale, ki s svojimi edinstvenimi lastnostmi predstavljajo odličen material za utrjevanje kompozitov, prav tako pa imajo potencial v drugih področjih uporabe. Cilj te diplomske naloge je bil pridobitev celuloznih nanokristalov z uporabo žveplove (VI), fosforne (V), ter klorovodikove kisline. Kot vir celuloze sem uporabila odpadni bombaž iz predilnice Litija. Optimizirala sem pogoje hidrolize pri različnih kislinah ter analizirala dobljene nanokristale.
Ključne besede: celuloza, nanoceluloza, nanokristali, kislinska hidroliza
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 308; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

69.
Analiza kakovostnih parametrov pitne vode na področju Lenarta
Ines Kopčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Preskrba z vodo in zavedanje o njenem pomenu postaja danes ena izmed ključnih nalog vsake družbe. V diplomski nalogi sem raziskala način in posledice zamenjave pitnega vira v domačem okolju, ki se je izvedla v okviru celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. V raziskavi sem v obstoječem in nadomestnem vodnemu viru preverila parametre kakovosti, kot so pH, električna prevodnost, trdota, motnost, KPK in nitriti. Analiza je obsegala tudi vpliv staranja vode na spremembo kakovosti pitne vode. Na podlagi dobljenih vrednosti lahko sklenem, da voda, ki smo jo uporabljali v preteklosti in je glede na vremenske razmere včasih povzročala probleme, in voda, ki jo uporabljamo sedaj, nista onesnaženi, in tudi s staranjem ostanejo vrednosti znotraj zahtevanih mej.
Ključne besede: pitna voda, monitoring voda, kakovost vode, staranje pitne vode
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 469; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici