| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Cotton woven fabrics as protective polymer materials against solar radiation in the range of 210–1200 nm
Polona Dobnik-Dubrovski, Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The proposed paper describes the influence of woven fabric constructional parameters (type of weave, relative fabric density) and colouration (obtained by eco-friendly dyeing) on the solar transmittance of cotton woven fabrics in the range of 210-1200 nm. The cotton woven fabrics in their raw state were prepared according to Kienbaum's setting theory, at three levels of relative fabric density and three levels of the weave factor, and then exposed to the dyeing process with natural dyestuffs (beetroot, walnut leaves). After ultraviolet/visible/near-infrared (UV/VIS/IRA) solar transmittance and reflection in the range of 210-1200 nm were recorded, the influence of the fabric construction and colouration were analysed. The guidelines for fabric constructor were proposed. The results show that the walnut-coloured satin samples at the third level of relative fabric density provide the best solar protection in the whole solar spectrum. All the tested eco-friendly dyed fabrics offer good solar protection, while only raw satin fabric at the third level of relative fabric density can be classified as solar protective material with even better protection in IRA region than some coloured samples.
Ključne besede: fabric engineering, solar protection, woven fabric structure, natural dyeing of polymer material, testing
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ekologija plemenitilnih procesov : navodila za vaje
Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, Alenka Ojstršek, 2022

Opis: Poseben problem odpadkov v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, predvsem tiste, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilij. Te odpadne vode so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke KPK in BPK vrednosti, različne tipe organskih barvil, kar povzroča obarvanost, vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. Tekstilne odpadne vode so zelo heterogene po sestavi, zato je čiščenje takšnih voda kompleksna naloga, za katero ni idealne in v naprej izdelane metode. Glede na proizvodni proces je potrebno izbrati fleksibilno in ekonomsko upravičeno tehnologijo čiščenja. Pri izbiri tehnologije čiščenja odpadnih voda moramo upoštevati njihovo količino in kakovost, ki jo ovrednotimo s specifičnimi in sumarnimi ekološkimi parametri.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, plemenitenje, čiščenje odpadnih vod, ekološki parametri
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Čiščenje odpadne vode pri barvanju z naravnimi barvili : magistrsko delo
Primož Vouk, 2021, magistrsko delo

Opis: Obarvane odpadne vode iz tekstilne industrije so močno obremenjene z ioni težkih kovin. V ta namen je bil izveden postopek čiščenja obarvanih modelnih voda. Postopke barvanja volne smo izvedli z ekstraktom iz suhih orehovih listov in s sintetičnim kovinsko kompleksnim barvilom BEMAPLEX Marine D RD. Nato smo primerjali učinkovitost barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter primerjali ekološko sprejemljivost barvil. Cilj raziskave je bil iz obarvanih modelnih voda odstraniti aluminijeve, bakrove, kromove in železove ione ter barvila. Modelnim vodam smo analizirali fizikalno kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, motnost, kemijsko potrebo po kisiku – KPK, celotni organski ogljik – TOC in koncentracijo Al3+, Cu2+, CrT in Fe3+ ionov). Izvedli smo postopek čiščenja modelnih voda z adsorpcijo na aktivno oglje, zeolit ZAG 4A in zeolit ZAG CWK. Učinek čiščenja smo ovrednotili z meritvami fizikalno kemijskih parametrov in izračunom adsorpcijske učinkovitosti ter adsorpcijske kapacitete. Primerjali smo tudi ekološke vrednosti barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter ocenili učinkovitost barvanja z različnimi barvili. Aktivno oglje se je izkazalo kot najučinkovitejši testiran adsorpcijski material. Po 20 urah adsorpcije se je na 20 g adsorbenta vezalo 71,6 88,6 % ionov težkih kovin ter najbolj razbarvalo modelne vode.
Ključne besede: adsorpcija, naravna barvila, čiščenje odpadne vode, modelna voda, aktivno oglje
Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 1085; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

5.
Učinkovitost celuloznih membran kot adsorbentov kationskih barvil : magistrsko delo
Laura Maleš, 2019, magistrsko delo

Opis: S problematiko obarvanih odpadnih voda se srečujejo v vseh tekstilnih industrijah. Z željo po ponovni uporabi barvil, čim manjšim onesnaženjem ter večji učinkovitosti barvanja se razvijajo tehnologije, ki bi odpadno vodo na najučinkovitejši in cenovno ugoden način pred izpustom v vodotok tudi prečistile. Predhodne raziskave so pokazale, da je ena izmed bolj učinkovitih fizikalnih metod ločevanja barvil membranska adsorpcija. V raziskovalnem delu smo preučevali možnosti in načine s katerimi uspešno ločiti kationska barvila z uporabo membranskih adsorbentov na osnovi celuloze. Za ta namen smo izdelali dve vrsti membran na osnovi celuloze: prvo smo sintetizirali s pomočjo celuloznih nanofibrilov in karboksimetilirane celuloze, drugo pa smo pripravili z uporabo komercialne bakterjiske celuloze. V eksperimentalnem načrtu smo vključili tudi dodatno modifikacijo, torej oksidacijo bakterijske celuloze ter variacije med razmerji celuloznih nanofibrilov in karboksimetilirane celuloze z namenom da bi preučili vpliv prisotnosti različnih funkcionalnih skupin na funkcionalnost membran. Uporabljeni kationski barvili sta antrakinonsko barvilo C.I. Basic Blue 47 in azo barvilo C.I. Basic Yellow 29. Metode s katerimi smo analizirali fizikalno kemijske in morfološke lastnosti membran so atenuirana popolna refleksija infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR – FTIR) , goniometrija, potenciometrična titracija ter konfokalna optična mikroskopija. UV – VIS spektroskopijo smo uporabili pri preučevanju efikasnosti adsorpcije ter hitrost (kinetika) adsorpcije dveh kationskih barvil na posameznih membranah. Pri ATR – FTIR spektrih membran smo lahko identificirali prisotnost celuloze 3340 cm-1, tvorbo novih vezi navezujoč se na aldehidne skupine pri oksidaciji bakterijske membrane 1700 cm-1 in 890 cm-1, prisotnost karboksimetiliranih eterskih skupin okrog 1020 cm-1, raztezanje OH skupin okrog 1318 cm-1 ter raztezanje C-H vezi pri CH2 in CH3 skupinah pri 2898 cm-1. Glede na vrednosti skupnega negativnega naboja merjenega pri potenciometrični titraciji, pričakujemo največje adsorpcijske sposobnosti za 4CMC4CNF+CA (Q/m = 1,0675 mmol/g) ter najmanjše za BCoxd (Q/m = 0,2094 mmol/g). Membrane, ki so bolj negativno nabite bodo pozitivno nabito barvilo posledično boljše adsorbirale. Poleg naboja membrane je pomemben dejavnik za adsorpcijo barvila tudi struktura membrane, ki je razvidna iz mikrografov. Rezultati posnetkov konfokalne optične mikroskopije so pokazali, da so izmed vseh najbolj vlaknaste 4CMC4CNF+CA membrane, iz česa lahko sklepamo, da bodo imele tudi največji potencial adsorpcije zaradi večje aktivne površine. Ob zaključku eksperimentalnega dela, smo ugotovili, da se je obarvana raztopina skoraj povsem razbarvala, kar pomeni, da je bila ločitev kationskega barvila iz vodnega medija uspešna. Membrane na osnovi CMC/CNF so antrakinonsko barvilo 100% učinkovito odstranile, medtem ko je BC le – to barvilo 24,3% učinkovito odstranila in BCoxd 23,6%. Razlika pri membranah na osnovi BC je bila minimalna. Azo barvilo so membrane adsorbirale nekoliko slabše in sicer okrog 7-9% membrane na osnovi CMC/CNF ter 5,57% BC in 7,33% BCoxd membrana. Za najbolj učinkovite so se v obeh primerih pokazale membrane na osnovi 4CMC4CNF+CA. Po vseh opravljenih analizah lahko zaključimo, da so najbolj učinkovit adsorbent izbranih kationskih barvil 4CMC4CNF+CA membrane, sledijo 1CMC7CNF+CA, BCoxd in BC.
Ključne besede: Celulozna membrana, membranska adsorpcija, kationska barvila, karboksimetilirana celuloza, celulozni nanofibrili, bakterijska celuloza.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 1351; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
Razbarvanje vode iz biološke ČN in predlog zaščite vodnih virov pred vdorom padavinskih voda : diplomsko delo
Nataša Klavžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Voda je vir življenja in nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. Nekatera škodljiva sredstva povzročajo prekomerno razraščanje alg, ki onemogočajo svetlobi, da prodre v vodo. Barvila v vodi (predvsem temna) onemogočajo prodor svetlobe v vodo, kar povzroči, da koristne bakterije ne morejo opravljati svojega dela – čiščenja odpadne vode. Skoraj vsa sintetična barvila se razgrajujejo zelo počasi, kar je ekološko nezdravo in okoljsko nevarno. V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolit ter granulirano oglje prikazali razbarvanje vod. Obarvanost se lahko pojavi na odpadnih vodah, ki pridejo v čistilno napravo Rajnkovec, Rogaška Slatina. Z adsorpcijo smo želeli zmanjšati vrednosti parametrov, ki so lahko občasno tudi preseženi. Najučinkovitejše razbarvanje smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje. V diplomsko nalogo pa smo vključili tudi shematski prikaz alarmnega sistema. Če pride do vdora padavinskih voda, lahko z njim to preprečimo oziroma hitreje odpravimo.
Ključne besede: odpadne vode, čistilna naprava, adsorpcija, barvila, zeoliti, aktivno oglje, okoljski parametri, vdor padavinskih voda, alarmiranje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 953; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

7.
Analiza tekočega digestata iz bioplinarne : diplomsko delo
Uroš Bagari, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge sem izvedel primerjavo dveh bioplinarn (bioplinarna Nemščak in bioplinarna Jezera), analiziral energetsko učinkovitost bioplinarn ter kemijske in okoljske parametre tekočega digestata. V tekočem digestatu sem določil vsebnost nitratnih ionov NO3-, amonijevih ionov NH4+, skupnega dušika TN, skupnega organskega ogljika TOC ter analiziral sušine s pomočjo inkubatorja. Rezultati se lahko uporabijo za regulacijo procesa, saj so primerljivi z rezultati akreditiranega laboratorija. Rezultati potrjujejo, da digestata spadata v 1. kakovostni razred, sta skladna z uredbo in primerna za izvoz na kmetijsko obdelovalne površine kot nadomestek umetnim gnojilom.
Ključne besede: bioplinarna, kogeneracija, bioplin, Panvita, digestat
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1262; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

8.
Čiščenje odpadne vode iz pralnice v bolnišnici : diplomsko delo
Tanja Labohar, 2019, diplomsko delo

Opis: V bolnišnicah je higiena ključnega pomena, zato se v njihovih pralnicah dnevno opere več ton umazanega perila. Zaradi večjih količin dodanih pralnih sredstev, prisotnih organskih in anorganskih snovi ter drugih nečistoč, je treba odpadno vodo pred odvajanjem v vodotoke ali kanalizacijo, ustrezno očistiti. V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolita ZAG–CWK in ZAG–4A–2–3 ter granulirano aktivno oglje, čistili odpadno vodo iz pralnice Splošne bolnišnice Celje. Z metodo adsorpcije smo želeli z adsorbenti zmanjšati vrednosti občasno preseženih parametrov (pH, električna prevodnost, motnost, KPK, vsebnost tenzidov). Vpliv vzorcev odpadnih vod pred in po adsorpciji smo raziskali tudi s pomočjo čebulnega testa. Najučinkovitejše očiščenje odpadne vode in posledično znižanje vrednosti parametrov smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje.
Ključne besede: odpadne vode, pranje bolnišničnega perila, adsorpcija, aktivno oglje, zeoliti, okoljski parametri, pralna sredstva, čebulni test.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2019; Ogledov: 1541; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

9.
Uporaba naprednih oksidacijskih postopkov za razbarvanje odpadnih voda : diplomsko delo
Nejc Lebar, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija je največji porabnik vode in hkrati največji proizvajalec odpadnih vod. Odpadne vode iz industrije vsebujejo kompleksne snovi, ki jih v konvencionalnih čistilnih napravah ni mogoče odstraniti. Za potrebe odstranjevanja takšnih snovi se razvijajo naprednejši postopki čiščenja. V diplomski nalogi smo se osredotočili na čiščenje obarvanih odpadnih vod v tekstilni industriji. Za razbarvanje teh smo uporabili napredni oksidacijski postopek (AOP) H_2 O_2/UV. Izbrali smo tri barvila, ki se pogosto uporabljajo v tekstilni industriji, in sicer C. I. Acid Red 374, C. I. Reactive Black 5 in C. I. Direct Red 80. Proučili smo vpliv moči UV-sevanja na samo hitrost in učinkovitost razgradnje barvil ter spremljali spremembe parametrov onesnaženja.
Ključne besede: napredni oksidacijski postopek, vodikov peroksid, razbarvanje, C. I. Acid Red 374, C. I. Reactive Black 5, C. I. Direct Red 80
Objavljeno v DKUM: 06.05.2019; Ogledov: 984; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

10.
Analiza lastnosti funkcionalnih materialov : magistrsko delo
Barbara Berglez, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo vzorcev bombažne tkanine in mešanice bombaž/poliamid. Na vzorce smo nanašali zeolita Silikalit in USY, zamreževalno sredstvo Knittex z namenom fiksiranja zeolitov na material ter luminiscenčno in ultravijolično barvilo. Zanimalo nas je, kako zeoliti vplivajo na prepustnost tkanine, indeks porumenitve in belino. Ugotavljali smo barvne razlike vzorcev pri nanosu dveh različnih koncentracij barvila ter barvne razlike pred in po staranju vzorcev. Za analizo vzorcev smo uporabili infrardečo spektroskopijo, UV/VIS spektroskopijo in konfokalni fluorescentni mikroskop. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo posneli površino zeolitov. Ugotovili smo, da zeoliti pripomorejo k boljši UV zaščiti materiala, da se po staranju vzorcev indeks porumenitve zniža, belina se poviša, ter da so barvne razlike pri bombažni tkanini po nanosu zeolitov skoraj zanemarljive. Pri mešanici bombaž/poliamid dobimo nekoliko višje vrednosti barvnih razlik, vendar še vedno majhne.
Ključne besede: zeoliti, USY, Silikalit, bombaž, poliamid, funkcionalni materiali
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1046; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici