| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminiranih zemljin s šibkimi kislinami
Maja Poljšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena študija o težkih kovinah, njihovih lastnostih, vplivu na okolje. Predstavljeni so predvsem načini odstranjevanja težkih kovin iz kontaminiranih zemljin. Med vsemi načini odstranjevanja je podrobneje predstavljeno pranje tal s šibkimi kislinami, ki lahko poteka po ex situ in in situ metodi. Kisline vplivajo na težke kovine tako, da jim povečajo mobilnost ter učinkovitost spiranja kovin s tal. Izveden je bil poizkus odstranjevanja cinka in kadmija s klorovodikovo kislino, pri katerem smo rezultate primerjali z rezultati odstranjevanja s citronsko kislino iz strokovnih člankov. Ugotovili smo, da je pranje tal s šibko kislino bolj učinkovita, saj je učinek ekstrakcije večji in manjša je možnost sekundarnega onesnaženja. Naredila sem tudi analizo raziskav o onesnaženosti tal s težkimi kovinami v Sloveniji med leti 2004 in 2008, katera je pokazala da Slovenija v večini ni onesnažena s težkimi kovinami, prisotne so le na lokacijah, kjer se je nekoč izvajala rudniško-topilniška dejavnost.
Ključne besede: Kontaminirana zemljina, težke kovine, remediacija zemlje, kisline, šibke kisline
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Primerjava energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov v različnih obdobjih
Analina Kralj, 2020, diplomsko delo

Opis: Višja energetska učinkovitost prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka in k boljšim gospodarskim rezultatom. Stavbe naj bi doprinesle kar 40 % porabo energije in 36 % emisij CO2, zato je ključna energetska učinkovitost objektov oz. stavb. Država spodbuja k ozaveščanju, informiranju in izobraževanju o energetski učinkovitosti s pomočjo različnih prospektov in subvencij. V okviru diplomske naloge smo analizirali energetsko učinkovitost večstanovanjskih objektov zgrajenih v različnih časovnih obdobjih. S pomočjo preračunov energetskih izkaznic smo preučevali porabljeno energijo večstanovanjskih objektov. Na to smo grafično v Excelu primerjali dejanske meritve z dovoljenimi oz. zahtevanimi in ugotovili, da vrednosti med izmerjenimi in zahtevanimi v večini primerov odstopajo. Največja odstopanja so bila pri najstarejšem preučevanem objektu, ki je najbolj obremenilen za okolje. S pomočjo termografije smo na primeru Primius naselja ugotavljali energetske pomanjkljivosti. Zunanje motnje (npr. Sonce) imajo velik vpliv na same meritve, posledično lahko dobimo neverodostojni termogram. Rezultati kažejo, da največ toplote uhaja skozi okna. V diplomskem delu smo prišli do sklepa, da na energetsko učinkovitost stavbe vpliva starost, orientiranost stavbe, etaža v kateri se nahaja stanovanje in število oken. Starejša kot je gradnja večstanovanjskih objektov, več je energetskih pomanjkljivosti in s tem višja poraba energentov. Največ prihrankov končne energije lahko dosežemo s toplotno izolacijo fasade in z zamenjavo stavbnega pohištva.
Ključne besede: energetska izkaznica, energetska učinkovitost, izolacija, termografija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

3.
Večstopenjsko odstranjevanje težkih kovin iz rečnih sedimentov
Sandra Kopše, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena tehnološka rešitev večstopenjskega odstranjevanja težkih kovin (cink, svinec in kadmij) iz rečnih sedimentov, ki se nalagajo v akumulacijskih jezerih HE na Dravi. Tehnološki proces je sestavljen iz priprave sedimenta, pranja sedimenta (fizikalno-kemijski postopek čiščenja) in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri pranju sedimenta. Tako pripravljen (očiščen) sediment je primeren za nasipavanje stavbnih zemljišč in za nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu. S pomočjo literature smo preučili različne načine pranja sedimenta in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri procesu pranja sedimenta. Določili smo primerno topilo za ekstrakcijo kovin, analizirali vpliv velikosti delcev sedimenta na vsebnost težkih kovin in na učinkovitost odstranitve le-teh. Manjši in bolj fini delci vsebujejo več težkih kovin kot večji delci, zato smo večji del laboratorijskih eksperimentov izvajali na najmanjših delcih. Najboljši učinek odstranitve težkih kovin iz sedimenta smo dosegli s citronsko kislino pri 5-urnem mešanju 2 % suspenzije sedimenta. Za čiščenje odpadne vode po procesu pranja sedimenta smo se odločili za postopek adsorpcije kovinskih ionov na zeolit. Iz objavljenih člankov smo povzeli količino zeolita, potrebno za adsorpcijo kovinskih ionov, in učinek procesa odstranitve kovinskih ionov iz odpadne vode. Na podlagi dobljenih laboratorijskih rezultatov smo celoten proces čiščenja sedimenta prenesli še na aplikativni nivo, tako da smo izdelali tehnološki načrt čiščenja 100000 ton sedimenta na leto.
Ključne besede: sedimenti, kovine, citronska kislina, zeolit, ekonomska analiza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 70; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

4.
Izkoriščanje odvečnih nizkotemperaturnih toplotnih tokov za proizvodnjo energije
Eva Gider, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje izrabo odvečnih toplotnih tokov za proizvodnjo energije. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali literaturo s področja obnovljive rabe energije, osredotočili smo se na odvečno toploto v sežigalnicah odpadkov. Dimni plini, ki nastajajo v sežigalnicah nosijo velik potencial za izkoriščanje toplote. Predstavljena je zasnova celotne sežigalnice, ter princip delovanja. Sežigalnice odpakov so zgrajene iz večih delov, osrednji del predstavlja HRSG enota. HRSG kotel je zgrajen iz večih delov, zato je predstavljal velik izziv za simulacijo. Eksperimentalni del magistrske naloge smo izvedli v simulatorju Aspen Plus. Izvedli smo 3 simulacije. Najprej smo simulirali sežigalnico z dvema turbinama, kjer smo proizvajali visokotlačno in nizkotlačno paro. Primerjali smo, kako vpliva pretok pare v turbino na njeno moč. Ugotovili smo, da večji pretok pare v turbino daje večjo moč turbine. Prav tako smo spreminjali vhodni tlak, ter ugotovili da para pri višjem tlaku daje večje moči turbine. Para v turbino je bila vedno pregreta, saj smo se tako izognili kondenzaciji na turbini. V sežigalnici z dvema turbinama smo imeli navadne turbine, ki kondenzacije ne omogočajo. Ker pa se v zadnjem času na tržišču pojavljajo inovativne kondenzacijske turbine, smo to možnost preizkusili v simulaciji sežigalnice z eno turbino. Ugotovili smo, da daje kondenzacijska turbina veliko višje izkoristke, ter da so vstopni tlaki v turbino lahko zelo visoki. Nazadnje smo simulirali še toplotno črpalko, v katero smo uvajali nizkotemperaturne toplotne tokove. Ugotovili smo, da je lahko delovanje sežigalnice z vsemi omenjenimi enotami energetsko visoko učinkovito.
Ključne besede: sežigalnice dimnih plinov, HRSG, proizvodnja energije, izkoriščanje odpadne toplote, toplotna črpalka, nizkotemperaturni toplotni tokovi
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

5.
6.
Izkoriščanje odvečne toplote industrijskih in kogeneracijskih hladilnih sistemov
Jan Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej pregledamo delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk, razvoj hladilnih sredstev in osnove kogeneracije. Nato smo predstavili delovanje patentirane inovativne tehnične rešitve, s katero bi povečali učinkovitost delovanja proizvodnje toplote s kogeneracijsko napravo. V inovativno tehnično rešitev je nameščen dodatni toplotni prenosnik, katerega namen je izkoriščanje odvečne toplote kogeneracijske naprave. Poleg toplotnega prenosnika in kogeneracijske naprave v sistemu z inovativno tehnično rešitvijo pridobivamo toplotno energijo še s toplotno črpalko. Ta lahko kot vir toplote uporablja odvečno toploto industrijskih hladilnih sistemov. Praktični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo s simulacijami v programu Aspen Plus preverili delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk. Ugotovili smo, da je bolj učinkovita toplotna črpalka z vmesnim toplotnim prenosnikom, zato smo na njej izvedli analizo občutljivosti s spreminjanjem temperature predgretih par hladilnega sredstva. Nato smo se lotili računskega dela. Izračunali smo skupno toplotno moč sistema za proizvodnjo toplote z inovativno tehnično rešitvijo in temperaturo vroče vode, ki jo vodimo v sistem za akumulacijo toplote. Na podlagi izračunane skupne toplotne moči smo izračunali letno proizvodnjo toplote sistema in količino goriva, ki ga zato porabimo. To smo primerjali s klasično proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli. Nazadnje smo izvedli še ekonomsko analizo investicije v sistem z inovativno tehnično rešitvijo, ki bi nadomestil obstoječo proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli.
Ključne besede: kogeneracija, simulacija toplotne črpalke, racionalna raba energije, uporaba odpadne toplote, motor z notranjim zgorevanjem, ekonomska analiza
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 507; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

7.
Izkoriščanje odpadne toplote s trikotnim ekspanzijskim ciklom
Rok Špindler, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi ekonomskih in ekoloških vidikov se teži k vedno učinkovitejši izrabi energije. V marsikaterem procesu se pojavljajo nizkotemperaturni viri energije, ki jih s procesi za proizvodnjo električne energije iz toplote, ki so trenutno v množični uporabi, ne moremo dovolj učinkovito izkoristiti. Kot alternativa tem procesom se pojavlja trikotni ekspanzijski cikel, kjer se zaradi odsotnosti faznega prehoda delovnega fluida pri segrevanju toplota prenese veliko bolj učinkovito. Računalniške simulacije trikotnega ekspanzijskega cikla, organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla ter primerjava med njimi so pokazale, da je trikotni ekspanzijski cikel veliko bolj učinkovit pri proizvodnji električne energije iz nizkotemperaturnih virov toplote. Z njim smo vedno pridobili največjo neto električno moč pri različnih nizkotemperaturnih virih toplote. Prav tako je po procesni zasnovi trikotni ekspanzijski cikel enostavnejši od organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla.
Ključne besede: Trikotni ekspanzijski cikel, odpadna toplota, Aspen Plus
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 391; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminirane zemlje
Tilen Peček, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA. V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti. Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.
Ključne besede: onesnaženost tal, težke kovine, postopek pranja, EDTA, razklop, degradacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 658; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

9.
Akumulacija senzibilne toplote s fazno spremenljivimi snovmi
Andraž Papež, 2019, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela so predstavljene teoretične osnove akumulacije toplote in opis delovanja fazno spremenljivih snovi (FSS). Prikazana je njihova razdelitev ter našteti osnovni kriteriji, ki jih moramo poznati pri izbiri FSS materiala. Opisani so pogosti problemi, ki so značilni za določeno vrsto FSS, ter kako se lahko le-tem izognemo. V teoretičnem delu so prav tako na kratko opisane metode za določevannje termičnih lastnosti in predstavljene so še vrste latentnih akumulatorjev toplote z izmenjavo toplote na notranjih površinah. V drugem delu smo preučevali vpliv števila ciklov obratovanja fazno spremenljive snovi na termične lastnosti izbranega FSS materiala, in sicer magnezijevega klorida heksahidrata. FSS smo segrevali do 160 ºC in ohlajali do 50ºC za 30 faznih sprememb. Temperaturo tališča in izgubo mase smo določili z TGA/DSC1 analizo. Ugotovili smo, da se temperatura tališča in temperatura kristalizacije minimalno spreminjata. Potrdili smo dejstvo, da pride do nekongurentnega taljenja in do podhlajevanja, kar predstavlja največji problem. Prav tako smo ugotovili, da izguba mase po vsaki fazni spremembi ne vpliva na temperaturo tališča. Izkazalo se je, da je magnezijev klorid heksahidrat ugoden FSS material za akumulacijo toplote, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da je problem podhlajevanja možno zmanjšati. Na koncu smo želeli prikazati še, kako bi izgledal FSS akumulator toplote, ki je tipa s prenosnikom toplote.
Ključne besede: akumulacija toplote, fazno spremenljive snovi, termična stabilnost, TGA/DSC analiza, magnezijev klorid heksahidrat, FSS akumulator toplote
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 303; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

10.
Vpliv izkoriščanja toplote geotermičnih in podtalnih vod na okolje
Martina Kodrič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izraba geotermalne energije ter podzemnih voda. To sta obnovljiva vira energije in njuno izkoriščanje ima manjši vpliv na okolje kot izraba drugih konvencionalnih virov energije. Predstavljeni so zakoni in direktive, ki nam narekujejo, kako postopamo, če želimo izkoriščati ta dva naravna vira. Za izrabo toplote termalne vode je potrebno plačevati koncesijo, ki jo podeli Vlada Republike Slovenije. V diplomski nalogi smo obravnavali višino plačila koncesije, če izrabljeno vodo vračamo oziroma ne vračamo nazaj v zemljo. Pri tem smo izračunali toplotni tok in pridobljeno količino toplote. Nato smo uporabili še toplotno črpalko, s katero smo vodo dodatno ohladili in preračunali, ali je uporaba toplotne črpalke ekonomsko upravičljiva. Na koncu smo izvedli še ekonomsko primerjavo različnih načinov izrabe toplote geotermalne in podzemne vode.
Ključne besede: geotermalna energija, podzemne vode, geotermalne toplotne črpalke, ekonomika
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 276; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici