1. Fear of aging among young peopleDanijela Lahe, Maja Hmelak, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Fear is a natural emotion that individuals experience throughout their lives. Growing up, fear manifests itself in the emotions, behaviour and actions of young people, often associated with stressors such as fear of failure, social problems or too high expectations. Among the most important fears at a young age is the fear of death (thanatophobia), which can intensify anxiety and stress, especially when combined with social media pressures. In addition, the fear of aging (gerontophobia) stems from existential concerns about mortality and the social stigmatization of aging. Addressing these fears through psychological interventions, confidence building, and cultural coping mechanisms is key to reducing anxiety and building resilience. For the purposes of the research, a quantitative methodology with an online survey was used. Primary and secondary sources were collected, analysed and synthesized. Primary data were obtained through a survey aimed at Slovenian secondary school students. Secondary sources were obtained from professional literature and websites. The survey sample included 1,234 respondents aged between 15 and 29, including high school and university students. The data collection was carried out using the method of improbable (occasional) sampling. To ensure representativeness, data were weighted by gender. Statistical analysis, including descriptive and multivariate analysis, was performed with the SPSS 21 program, where the internal consistency of the scales was measured with the Cronbach alpha coefficient.
With the research, the authors wanted to check whether there is a fear of aging among young people. It turned out that the average fear of loss is 51.2%, while the fear of physical appearance and psychological worries is present in 20.5% and the fear of the elderly in 6.7%. Statistically significant differences were found in terms of gender, status, place of residence and frequency and quality of contacts with the elderly, indicating the complexity of factors that influence the fear of aging.
Ključne besede: aging, contact with the elderly, fear of aging, young people, thanatophobia
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (257,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Family and partnershipDanijela Lahe, Andrej Naterer, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: This chapter examines how the COVID-19 pandemic reshaped family relationships, partnerships, and youth well-being in Croatia and Slovenia. The findings reveal that family ties acted both as a protective buffer and a source of strain. Slovenian youth reported significant declines in satisfaction with family life and parent-child relationships, likely linked to strict lockdowns, economic pressures, and rising individualism. In contrast, Croatian youth demonstrated greater relational stability, reflecting strong familial norms and resilience reinforced during concurrent crises. Friendships weakened in both countries, particularly in Slovenia, while romantic partnerships proved comparatively stable, with evidence of accelerated cohabitation among Croatian youth. Across both contexts, mothers and family networks remained the dominant influence on young people's key decisions. Mental health, however, emerged as the most negatively affected domain. Policy implications stress the need for targeted family support, expanded youth mental health services, and programmes that rebuild peer connections and address evolving aspirations for family life.
Ključne besede: youth well-being, family relationships, partnerships, COVID-19, Croatia, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (452,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prednosti, ovire, priložnosti in nevarnosti staranja v domačem okolju ter vloga sodobne tehnologije v tem procesuKatarina Babnik, Danijela Lahe, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: Staranje v domačem okolju je sodobna rešitev razvitih držav za spoprijemanje s starajočim se prebivalstvom. Sistematični pregled literature je vodil cilj identificirati prednosti, ovire, nevarnosti in priložnosti (SWOT) staranja v domačem okolju. V sklopu tega cilja naju je zanimala tudi vloga sodobne tehnologije pri staranju v domačem okolju oz. položaj, ki ga ima v evalvacijski shemi SWOT analize sodobna tehnologija. Pregled literature je bil izveden po PRISMA protokolu (EBSCOhost, znanstveni članki, objavljeni med 2011 in 2021) po modelu SWOT analize in z uporabo tematske analize kot tehnike sintetiziranja virov. S pregledom literature so bile posamezne kode združene v osnovne teme ter razvrščene v apriorno določene elemente SWOT analize oz. organizirane teme: prednosti (navezanost na dom, dom kot vir, identiteta, duševno zdravje, učinkovite strategije spoprijemanja s spremembami), ovire (individualni korelati, ranljive skupine, za posameznika specifična interakcija z okoljem, neučinkovite strategije spoprijemanja s spremembami), priložnosti (institucionalna opora bivanju v domačem okolju, specifične intervencije za starejše, specifične intervencije v okolju bivanja, sodobne tehnologije), nevarnosti (pomanjkljiva infrastruktura, družbeno kulturni kontekst, omejitve sodobne tehnologije). Izidi staranja v domačem okolju so odvisni od individualnih, mikro in makro okoljskih dejavnikov ter specifične interakcije osebe z okoljem; sodobna tehnologija pa ima pri tem lahko podporno vlogo, vendar le kot orodje, ki samo po sebi ne zadošča, saj ne naslavlja vseh psihosocialnih in praktičnih potreb starejših. Izključno usmerjanje na implementacijo podpornih tehnologij lahko predstavlja nevarnost staranju v domačem okolju še posebno za ranljive skupine.
Ključne besede: staranje v domačem okolju, tehnologija, SWOT analiza, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izzivi vključevanja otrok priseljencev v vrtec : diplomsko deloSuzana Mirt, 2025, diplomsko delo Opis: Z vse večjo mobilnostjo prebivalstva postaja priseljevanje otrok v številne evropske države, tudi v Slovenijo, vse pogostejše. Med priseljenimi so številni otroci in ti vstopajo v vzgojno-izobraževalne ustanove, predvsem v vrtce, ki predstavljajo pomemben prvi stik z novo kulturo, jezikom in okoljem. Pri tem se praviloma pojavijo ovire – predvsem jezikovne prepreke ali kulturne razlike. Pomembno vlogo pri vključevanju otrok priseljencev imajo vzgojitelji, ki s spodbujanjem medkulturnosti oziroma različnosti otroku priseljencu olajšajo prihod v novo okolje.
V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje z desetimi strokovnimi delavkami v vrtcu, da bi dobili vpogled v njihove izkušnje in poglede na izzive pri delu z otroki priseljenci. Osredotočili smo se na delo vzgojiteljev in na proces vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.
Z raziskavo smo ugotovili, da delo z otroki priseljenci zahteva številne prilagoditve in dodatno strokovno podporo, saj imajo ti otroci specifične potrebe, ki jih je treba ustrezno nasloviti. Čeprav v zadnjih letih opažamo izrazito rast števila otrok priseljencev v vrtcih in šolah, še vedno primanjkuje učinkovitih sistemskih ukrepov za obvladovanje teh izzivov.
Ključne besede: otrok, priseljenec, izzivi, komunikacija, integracija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,99 MB) |
5. Zadovoljstvo in odnosi med uporabniki, svojci in oskrbovalci v sklopu storitev Pomoč na domu v občinah Muta, Vuzenica in Radlje ob Dravi : magistrsko deloJasna Verdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva povzroča velike demografske spremembe, posledica katerih je pojav novih oblik oskrbe starejših. Starejši se vedno bolj odločajo za staranje na svojem domu, kjer hočejo ohraniti svojo individualnost. V magistrskem delu smo raziskovali zadovoljstvo med vpletenimi znotraj storitev Pomoči na domu, kjer smo z izvajanjem pol strukturiranih intervjujev preučevali zadovoljstvo in odnose med uporabniki, svojci in zaposlenimi v treh sosednjih koroških občinah. Zanimalo nas je, kakšne odnose imajo le-ti med seboj in katere so spremembe, ki bi si jih želeli videti na področju domače socialne oskrbe. Uporabniki in svojci so precej zadovoljni s storitvami, zaposleni pa na delovnem mestu ne čutijo preobremenjenosti. Odnosi med njimi so odlični. Največ sprememb, ki jih intervjuvanci želijo, se nanašajo na ureditev sistema, s katerim je povezana višja plača in večje število oskrbovalk.
Ključne besede: starejši, staranje na domu, pomoč na domu, zadovoljstvo, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. Vzgoja dvojezičnih otrok z metodo »en starš - en jezik« pri starših Slovencih : magistrsko deloDolores Gjergjek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Ključne besede: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. Sociološki vidiki deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjihPatricija Bele, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava aktualni družbeni problem »sharenting«, ki je povezan z deljenjem fotografij, videoposnetkov in ostalih informacij o otrocih na družbenih omrežjih s strani staršev, sorodnikov ali prijateljev. »Sharenting« prinaša ogromno posledic, tako dobrih kot slabih, ki lahko ogrozijo otrokovo varnost. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi strokovne literature opredelili družbena omrežja in njihov vpliv na otroke, pojasnili digitalno starševstvo ter navedli prednosti in slabosti »sharentinga«. Poleg tega smo izpostavili pomen ozaveščanja staršev o potencialnih nevarnostih in posledicah »sharentinga«. V empiričnem delu smo raziskali pogostost deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih glede na sociodemografske razlike staršev in stopnjo zavedanja s posledicami deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom in jih obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati so, v nasprotju s pričakovanji, pokazali, da starši redko objavljajo fotografije in videoposnetke svojih otrok na družbenih omrežjih. Ugotovili smo še, da v deljenju fotografij in videoposnetkov obstajajo manjše razlike glede na nekatere sociodemografske značilnosti staršev. Naša raziskava kaže potrebo po večjem raziskovanju in razvoju smernic za varno deljenje informacij o otrocih na spletu.
Ključne besede: sharenting, družbena omrežja, virtualna identiteta, digitalno starševstvo, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (971,73 KB) |
8. Vpliv globalizacije na raznolikost zagotavljanja varnosti v različnih tipih slovenskih družin postmoderneJana Goriup, Danijela Lahe, Mihaela Škrilec, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: družina, postmoderna družba, nasilje, pravni sistem, policija, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 27
Celotno besedilo (323,95 KB) |
9. Odnos nekaterih starostnih skupin Slovencev do nadomestnega materinstva : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, magistrsko delo Opis: Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij (NRT) se je izkazala potreba po ponovni konceptualizaciji oz. redefiniciji starševstva. Ena izmed NRT je tudi nadomestno materinstvo, ki parom po vsem svetu omogoča ustvarjanje osnovne celice družbe – družine. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo nekatere starostne skupine Slovencev do nadomestnega materinstva in reproduktivnega turizma. Vidnejših raziskav na tem področju v Sloveniji ni bilo opravljenih. Magistrsko delo v teoretičnih izhodiščih vključuje konceptualizacijo starševstva s poudarkom na njegovih novih pojavnih oblikah. Analiziran je profil nadomestnih mater po svetu in kateri motivi obe strani surogatne pogodbe vodijo v ta »posel«. Koncept nadomestnega materinstva je predstavljen z različnih vidikov – psihološkega, družbenega, religioznega, pravnega in etičnega.
Da bi raziskali odnos Slovencev do nadomestnega materinstva smo uporabili kvantitativno metodo spletnega anketiranja (N = 563). Anketo smo oblikovali po nemškem in poljskem vzorcu vprašalnika. Ugotovili smo, da pojem nadomestnega materinstva pozna večina anketiranih, na poznavanje pojma pa vpliva stopnja pridobljene izobrazbe. Slovenci bi v primeru legalizacije nadomestnega materinstva pri nas to v večini podprli. Anketirani so bolj naklonjeni gestacijskemu kot tradicionalnemu nadomestnemu materinstvu, moškim se zdi sprejemljivejša komercialna, ženskam pa nekomercialna, altruistična oblika nadomestnega materinstva.
Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna povezanost med sprejemljivostjo reproduktivnega turizma in starostjo. Najvišji odstotek anketirancev v vseh starostnih skupinah meni, da je reproduktivni turizem sprejemljiv. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da bi se ob zavedanju pravnih, etičnih, družbenih, religioznih in psiholoških omejitev, ta delež znižal.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, NRT, surogacija, reproduktivni turizem, socialno starševstvo
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,94 MB) |
10. Vloga zakonskega stanu pri doseganju zastavljenih ciljev mladih v učnem procesu : magistrsko deloDavid Verlak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se odločili preučiti, kakšno vlogo ima zakonski stan pri doseganju zadanih učnih ciljev mladih v Sloveniji. Učne cilje smo razdelili na dva sklopa, to je učni uspeh, ki smo ga merili s povprečno oceno v zadnjem šolskem letu ter stopnjo izobrazbe. Stopnjo izobrazbe smo prav tako ločili na dejansko doseženo stopnjo ter željo, torej stopnjo, ki jo mladostniki želijo doseči. Najprej smo navedli in razjasnili definicije pojmov: socialni odnosi, zakonski stan, s poudarkom na romantičnih odnosih, ter učni uspeh. V magistrskem delu smo uporabili večje število raziskovalnih metod. V prvih treh poglavjih, to je predvsem v teoretični osnovi, smo uporabili kvalitativno analizo virov in literature. Preko raziskane literature smo izpostavili raziskave, ki so se ukvarjale z izbrano tematiko. V empiričnem delu pa smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo dela. Tako smo uporabili sekundarno analizo podatkov, zbranih v raziskavi Slovenska mladina 2018/2019, na podlagi katere smo preverili zastavljene hipoteze. Izvedli smo frekvenčne analize, parametrične preizkuse in preverjali korelacije. Potrdili smo statistično značilne razlike med uspehom in zakonskim stanom. Mladostniki, ki so bili v zvezi, so javili nižje ocene v zaključnih letnikih izobraževanje kot tisti, ki niso bili v zvezi. Obenem smo pokazali, da tisti, ki so samski, dosegajo nižje stopnje izobrazbe kot tisti, ki so v zvezi. Ugotovili smo, da se dnevno porabljen čas ne razlikuje glede na zakonski stan. Nasprotno pa se je izkazalo, da mladostniki, ki so v zvezi porabijo več časa za aktivnosti v povezavi z zaposlitvijo. Ugotovili smo, da večja kot je želja po poroki, večja je želja mladostnikov po zaključku študija in obenem povezava med pričetkom bivanja s partnerjem in doseženo stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: Romantična razmerja, zakonski stan, učni uspeh, zunajzakonska skupnost, načini bivanja, poroka, zakonska zveza, mladi
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,33 MB) |
