SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti
Marina Grenko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti problem samomorilnosti na slovenskem, s posebnim poudarkom na bolj ogroženih regijah, ter osvetliti problem samomorilnosti tudi z zdravstvenih, biološko-medicinskih, ekonomskih, socioloških in etičnih vidikov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena problematika samomorilnosti iz različnih zornih kotov. Predstavljeni so dejavniki tveganja, ter nekateri miti in dejstva, kakor tudi delo medicinske sestre s suicidalno ogroženim bolnikom. Predstavili smo podatke o samomorilnosti na slovenskem ozemlju ter predstavili možne in izpeljane ukrepe za zmanjševanje problematike. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2009 v treh slovenskih bolnišnicah, ki delujejo na območju, kjer je samomorilnost zelo visoka, oz. najvišja v Sloveniji. Med 130 zaposlenih zdravstvenih delavcev smo razdelili anketne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti, kakšno je poznavanje problematike med zdravstvenimi delavci in odnos zdravstvenih delavcev do pojava samomorilnosti in do samomorilcev na bolj ogroženih območjih (Celjska in Koroška regija). Ugotovili smo, da so zdravstveni delavci dobro seznanjeni s splošno znanimi statističnimi podatki v zvezi s samomorilnostjo na slovenskem, da so v odgovorih, ko morajo izraziti svoje mnenje o samomorilnosti neodločni, razen ko smo jih spraševali o evtanaziji. Večina anketirancev ocenjuje, da nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomagali samomorilno ogroženemu človeku ali preprečili samomor.
Ključne besede: samomor, samomorilna ogroženost, žalovanje, tabu, preprečevanje samomora
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2490; Prenosov: 545 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Nasilje med vrstniki in vloga medicinske sestre
nina obal, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno nasilje med vrstniki, s katerim se sooča vedno več mladostnikov, staršev in učiteljev v šolah, oblike nasilja in pravna zaščita mladostnikov pred nasiljem. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pri prepoznavanju nasilja pri mladostniku. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega intervjuja. Raziskovalni vzorec je zajemal štiri diplomirane medicinske sestre in eno višjo medicinsko sestro. Intervjuji so potekali v Zdravstvenem domu, v dispanzerjih za šolske otroke in mladino. Rezultati raziskave. Z intervjujem smo ugotavljali, kako so medicinske sestre poučene o nasilju in katere so njihove metode za prepoznavanje nasilja, ter kako je pravno urejena varnost in zaščita otrok in mladostnikom pred nasiljem. Ugotovili smo, da so medicinske sestre dobro poučene o nasilju, ocenjujejo pa, da bi bilo potrebno tudi pravno urediti zaščito otrok in mladostnikov pred nasiljem v šolah in izven nje. Sklep. Nasilja ne moremo odpraviti samo z varnostnimi metodami in ukrepi, ograjami, alarmnimi napravami, kamerami ali varnostnimi službami. Rešitev problema je v vseh nas, v naših odnosih, v odnosih do otrok. Šele, ko bodo otroci čutili, da jih sprejemamo in cenimo, ko bodo čutili, da nam zanje ni vseeno, da želimo biti z njimi in jim pomagati na poti v svet odraslih, si bomo morda spet povrnili izgubljeno zaupanje.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, vrstniki, nasilje, družina, medicinska sestra.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 1796; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (410,83 KB)

3.
Starejši ljudje v domačem okolju
Natalija Flakus, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen starostnik, njegova družina na domu in spremembe, ki jih starost prinaša tako na njegovem telesu kot spremembe v njegovi okolici. Predstavljene so tudi zakonske ureditve skrbi starostnika v domačem okolju ter nekateri vidiki patronažne zdravstvene nege, družinskih negovalcev, prostovoljstva, ter Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih trideset starostnikov iz Lovrenca na Pohorju. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih starostnikov živi samih ali s svojimi partnerji in največ jih živi v lastni hiši. Skoraj vsi so odgovorili, da imajo dom urejen njihovim potrebam, polovica jih je odgovorila, da vsakodnevne aktivnosti opravijo sami. Večina anketiranih starostnikov se doma počuti osamljeno ali se tako počutijo vsaj občasno. Raziskava je pokazala, da več kot polovico starostnikov patronažna medicinska sestra ne obišče in da si le ti njenega obiska ne želijo. Vsi anketirani starostniki si želijo dom za starejše ljudi v domačem kraju. Sklep: Rešitev osamljenosti starostnikov je v celotni družbi. Družba bi marala spremeniti odnos do staranja in do starih ljudi. Vsak posameznik lahko naredi veliko za starostnike v svojem okolju, če si vsaj kako uro na teden vzame in se z njimi pogovori ter jim priskoči na pomoč. Tako bi se starejši ljudje počutili sprejete, mlajši pa bi se veliko naučili.
Ključne besede: stari ljudje, staranje, nega na domu, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 3116; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (973,07 KB)

4.
Nasilje nad starejšimi v domu za starejše
Marija Cvelbar, 2010, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad starejšimi je področje, ki je družbi znano. Takšno nasilje je tudi danes v veliki meri skrito in ga je težko odkriti. Najpogostejše oblike nasilja nad starejšimi ljudmi so: fizično, psihično ter finančno nasilje. Najbolj so nasilju izpostavljeni stari ljudje, ki so oslabeli, bolni, tisti, ki se težko fizično branijo, depresivni in dementni bolniki ter starostniki z drugimi kroničnimi duševnimi motnjami. Ker so institucionalne zlorabe najbolj neraziskana oblika zlorab in je raziskav o tem malo, smo naredili raziskavo, v katero smo vključili stanovalce doma starejših v Posavju. V raziskavi je sodelovalo 40 stanovalcev. Osnovna metoda zbiranja podatkov za raziskavo je bil anketni vprašalnik, s katerim smo poskušali pridobiti podatke o zlorabah v domu za starejše. Spraševali smo jih o pojavu nasilja nad stanovalci, katere vrste nasilja so doživeli, kdo je nad njimi izvajal nasilje, komu so se pritožili in kako je bila njihova pritožba rešena. Z analizo pridobljenih podatkov vprašalnika smo ugotovili, da je nasilje v domu starejših v posameznih primerih prisotno, nekaj stanovalcev navaja ponovitve nasilja. V večini primerov so nasilni do stanovalcev sostanovalci in svojci. Nihče od stanovalcev ne navaja kot storilca zlorabe in nasilja zdravstvenega oz. negovalnega kadra. Kot najpogostejšo obliko nasilja, ki se izvaja nad stanovalci so izpostavili verbalno nasilje, manjši odstotek stanovalcev navaja fizično in finančno nasilje.
Ključne besede: starejši ljudje, nasilje, zloraba, dom starejših
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2909; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (497,21 KB)

5.
VRSTNIŠKO PREGANJANJE - BULLYING
Andreja Pečuh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo o vrstniškem preganjanju — bullyingu zajema agresivnost in nasilje, ter opredelitev in oblike le teh. Osredotoči se na nasilje med vrstniki na šoli, s katerim se srečuje vedno več mladostnikov, staršev in učiteljev. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na nasilje med vrstniki, predstavljene so tudi možnosti za preprečevanje le tega. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 30 staršev. Raziskava je potekala na Osnovni šoli Brezno — Podvelka, podružnica Kapla. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotavljali vedenje in mnenje anketiranih staršev o vrstniškem preganjanju. Ugotovili smo, da 70 odstotkov anketiranih staršev ni bilo deležnih vrstniškega nasilja. Ugotovljeno je bilo tudi, da starši dokaj slabo poznajo oblike vrstniškega nasilja, vendar bi kljub temu znali pomagati otroku in o nasilju ne bi molčali. Sklep. Nasilja med otroci ne moremo odpraviti samo z varnostnimi ukrepi na šoli, potrebno je vključiti tudi družino. In ne nazadnje je potrebno vključiti tudi zdravstveno in negovalno osebje, čeprav nima neposrednega vpliva na nasilje med osnovnošolci, ima pa vpliv na blaženje posledic.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje, agresivnost, šola, vrstniško preganjanje, starši
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 1822; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

6.
PROBLEM VRSTNIŠKEGA PREGANJANJA
Urša Rebernak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu o problemu vrstniškega preganjanja smo obravnavali nasilje, s poudarkom na nasilju nad mladimi, pri katerem smo izpostavili problem vrstniškega preganjanja (bullyinga). Otroci so velikokrat žrtve nasilja tudi s strani vrstnikov, pogosto pa to nasilje ostane prikrito, ker žrtve, kot tudi opazovalci, zaradi različnih razlogov ne spregovorijo o tem. Vrstniškemu preganjanju pa dajejo strokovnjaki v zadnjem času vedno več poudarka. Za zbiranje podatkov smo uporabili domačo literaturo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je zajemal 22 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih študentov rednega in izrednega študija FZV UM. Raziskali smo, ali študenti FZV UM vedo, kaj je vrstniško preganjanje, kakšno je njihovo stališče in izkušnje, ter kje bi po njihovem mnenju morali reševati problem vrstniškega preganjanja. Prav tako nas je zanimalo, ali so bili kdaj sami udeleženi pri vrstniškem preganjanju, bodisi kot žrtev, nasilnež ali samo kot opazovalec in kako so ukrepali. Prišli smo do ugotovitve, da je večina študentov že slišala za vrstniško preganjanje, da so bili nekateri v vlogi žrtve, majhen odstotek tudi nasilneži, več kot polovica anketiranih je bila priča vrstniškemu preganjanju, približno tretjina le teh pa je kakorkoli ukrepala. Ugotovili smo, da študenti ocenjujejo, da bi se problem vrstniškega preganjanja moral reševati predvsem v šolah in v družini. Za prepoznavnost, preprečevanje oziroma vsaj zmanjšanje nasilnih dejanj med otroci bo potrebno storiti še veliko. Zelo pomembni na poti do uspeha sta predvsem šola oziroma zaposleni v šoli in seveda starši, ki otroka vzgajajo, in od katerih otrok v veliki meri prevzema takšne in drugačne vzorce vedenja že zelo zgodaj v otroštvu.
Ključne besede: vrstniško preganjanje, vrstniki, otrok, nasilje, šola, družina  
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 1202; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
8.
Sociološki vidiki odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi
Danijela Lahe, 2016, doktorska disertacija

Opis: Ob intenzivnem staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe v vseh družbah sveta, predvsem pa v zahodnih, postaja vse pomembnejše tako razumevanje in zaznavanje dejavnikov lastnega staranja kot tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših nasploh. Kljub dejstvu, da je starost lahko zdrava in produktivna, sta diskriminacija starejših in strah pred staranjem globoko zakoreninjena v kulturo sodobnih družb. Žal, tudi slovenske. Cilj doktorske disertacije je preučevati sociološke vidike odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi. Na osnovi teoretičnih socioloških pristopov o staranju in ageizmu smo obravnavali nekatere dejavnike, ki nakazujejo razlike v odnosu do starejših in dojemanju strahu pred staranjem med mladimi. Osredotočili smo se na srednješolsko in študentsko populacijo in v raziskovalni vzorec zajeli 1234 anketiranih mladih, v starosti od 15 do 29 let (M = 19,1, SD = 3,1) na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati analize empirične raziskave niso potrdili našega predvidevanja, da med anketiranimi mladimi prevladujejo ageistična stališča. Smo pa med anketiranimi mladimi na osnovi dobljenih empiričnih podatkov zaznali strah pred staranjem - natančneje strah pred izgubo (npr. osamljenostjo). Signifikantne razlike so se pokazale glede na spol tako v odnosu do starejših (anketirani moški so pogosteje ageistični) kot v dojemanju strahu pred staranjem (anketirane ženske v prihodnosti bolj skrbi fizični izgled in osamljenost). Prav tako smo zaznali, da med anketiranimi mladimi obstajajo razlike v dojemanje strahu pred staranjem glede na stopnjo izobrazbe in kraj njihovega bivanja. Ugotovili smo tudi, presenetljivo, da tip družine ne vpliva na stopnjo ageizma. Veliko bolj pomembna povezava se je pokazala med stopnjo ageizma in vzgojnimi slogi v družini. Nadalje lahko potrdimo tudi pozitivno povezanost med strahom pred staranjem in ageizmom, ki sta v negativni povezavi z znanjem o staranju. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo izoblikovali sociološko-izobraževalni model za preprečevanje negativnega oz. ohranjanje pozitivnega odnosa mladih do starejših, za lažje premagovanje strahu pred staranjem med mladimi in, nenazadnje, za učinkovitejšo implementacijo vsebin na področje družine, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.
Ključne besede: starost, staranje, starejši, ageizem, strah pred staranjem, znanje o starosti, mladi, medgeneracijski odnosi.
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 841; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

9.
Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in beli krajini
Sanja Balažic, Lara Semenič, 2017, diplomsko delo

Opis: Romi so etična skupina ljudi, o katerih nas večina ne ve prav veliko. Prepoznamo jih po nekoliko drugačni barvi polti, po navadi so oblečeni v izrazito barvita oblačila, naseljeni so v preprostih domovih z večjim številom članov v družini. Govorijo svoj, nekoliko drugačen jezik, čeprav živijo na enakem področju Slovenije kot mi. V diplomskem delu Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika med vključevanjem predšolskih romskih otrok v vrtec in njihovim načinom življenja v Prekmurju in Beli krajini. V začetku teoretičnega dela smo podrobneje predstavili začetke in zgodovino Romov. Nadaljevali smo z načinom življenja Romov in romske družine s predšolskim otrokom, predstavili smo njihove značilnosti kot tudi posebnosti v kulturi in običajih. Ob koncu teoretičnega dela smo se osredotočili tudi na vzgojo predšolskih romskih otrok. Omenili smo tudi to, kako poteka vključevanje le-teh v vzgojno-izobraževalne institucije, kakšne ovire se ob tem pojavljajo ter navsezadnje nekaj o inkluziji in integraciji romskih otrok tako v vrtec kot tudi šolo. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjuja vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in romskih pomočnic treh različnih vrtcev, tako v Prekmurju kot tudi v Beli krajini, ter anketni vprašalnik, ki je bil izveden na populaciji tridesetih romskih staršev v Prekmurju in na populaciji tridesetih romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini. Raziskava je temeljila na tem, ali obstaja razlika v vključenosti predšolskih romskih otrok v vrtec glede na kraj Prekmurje in Bela krajina. Za konec smo želeli dobiti vpogled tudi v način življenja Romov in ugotoviti, ali se le-ta razlikuje med Prekmurjem in Belo krajino.
Ključne besede: Romi, Romi v Sloveniji, Prekmurje, Bela krajina, način življenja, vključevanje v vrtec
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 114; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (948,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici