| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekoremediacije za doseganje okoljskih ciljev v Sloveniji
Ana Vovk Korže, Danijel Vrhovšek, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Okoljski cilji so zapisani v operativnih programih in direktivah ter v drugih strateških dokumentih EU oziroma v mednarodnih pogodbah. Potreba po varovanju voda je zapisana tudi v Okvirni vodni direktivi in v Zakonu o vodah. Najdemo jih tudi v Nacionalnem programu varstva okolja. Usmerjeni so v doseganje dobrega ekološkega stanja in so definirani tako vsebinsko kot časovno. V prispevku želimo pokazati načine s katerimi lahko z ekoremedicijami pomagamo k doseganju okoljskih ciljev. Izhajali smo iz nabora okoljskih ciljev na primeru voda.
Ključne besede: ekoremediacije, okoljski cilji, sonaravni razvoj, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 583; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Residual dyebath purification using a system of constructed wetland
Alenka Ojstršek, Darinka Fakin, Danijel Vrhovšek, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: A constructed wetland model, comprising two different substrate mixtures, was used to purify textile dyebath wastewater. Three laboratory prepared wastewaters containing three commercial dyes of different classes and chemicalconstitution (one vat and two reactive dyes), different chemicals (NaOH, NaCl) and auxiliaries (migration inhibitor, sequestering, defoaming andwetting agents) were employed. Purifying efficiency was verified by measuring pollution parameters, such as absorbance, pH, total organic carbon (TOC), chemical oxygen demand (COD) and electrical conductivity (EC). It was found that the constructed wetland model reduced dye concentration by up to 70%, lowered the TOC and COD values up to 88%, electrical conductivity up to 60% and pH from 12 to 7.6.
Ključne besede: textile dyeing, reactive dyes, vat dyes, wastewater treatment, constructed wetland model, biological treatment, purification
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1444; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

4.
HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA GRADAŠČICE IN MOŽNOSTI UPORABE EKOREMEDIACIJ ZA VAROVANJE PRED POPLAVAMI
Maja Renko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v prvem delu predstavljene hidrogeografske značilnosti porečja Gradaščice, ki so v drugem delu nadgrajene z možnostmi uporabe ekoremediacij za varovanje pred poplavami.Predstavljene so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki so pomemben dejavnik na celotnem poplavnem območju Gradaščice. Posebno poglavje je namenjeno krajinskim, ekosistemskim in ekološkim značilnostim porečja, saj so ekoremediacije sonaravni način upravljanja z vodami, zato je pomembno, da se predhodno seznanimo tudi s temi značilnostmi, ker ekoremediacijski ukrepi pomembno vplivajo tudi na ta aspekt naravnega okolja.Osrednje delo diplomske naloge predstavljajo ekoremediacijski ukrepi v porečju Gradaščice. Leta 2003 so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podali pobudo za izdelavo načrta za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane. V njem so predvideli gradnjo suhih zadrževalnikov, kar je močno vzburilo prebivalce celotne polhograjske in horjulske doline. Naloga diplomske naloge je tako prikazati, da zadrževalniki niso nujno potrebni in da lahko na sonaravni način že v povirnem delu zadržimo manjše in večje količine poplavnih voda. Ekoremediacije so tako ekološko sprejemljivejša ureditev, ki hkrati zmanjšujejo nevarnost hudourniških poplav.
Ključne besede: polhograjska dolina, Gradaščica, krajinski park, suhi zadrževalnik, ekoremediacije, poplavna varnost
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2065; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (11,97 MB)

5.
FIZIKALNO–KEMIČNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI IVARČKEGA JEZERA TER MOŽNOST UPORABE ERM SISTEMOV
Maša Pupavac, 2010, diplomsko delo

Opis: Pupavac, M.: Fizikalno—kemijske in biološke lastnosti Ivarčkega jezera ter možnost uporabe ERM sistemov. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2010. V Sloveniji je veliko jezer, ki nimajo stalnega monitoringa, vendar imajo kljub temu pomembno vlogo pri zadrževanju vode, pridobivanju električne energije, zasneževanju ter imajo pomembno biodiverzitetno funkcijo. Pojavlja se problem evtrofikacije jezer oziroma onesnaževanja jezer z gnojili, komunalnimi odplakami ter odplakami z gospodinjstev, s tem pa jezera začnejo počasi odmirat in izgubljat svojo funkcijo. Ker na primeru Ivarčkega jezera ni obstajalo veliko podatkov, ne osnovnih geografskih podatkov o Ivarčkem jezeru ne analiz vode, smo se odločili te podatke dopolniti in s tem pripomoči k boljšemu razumevanju stanja jezera. S pomočjo pripomočkov za analizo vode Visicolor in Visicolor ECO smo opravili analize vode v hidrološkem laboratoriju na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Analizirali smo prisotnost dušikovih spojin, fosfatov, fosforja, cinka, železa, kisika ter merili pH, trdoto in elektroprevodnost vode. Ugotovili smo, da voda v dobrem stanju, kljub temu, da se v jezerski vodi pojavljajo tipični kazalci evtrofikacije jezera, to so alge in cvetenje jezera. Razloge smo pričeli iskati na jezeru samem in ugotovili, da so na jezeru že obstoječe ekoremediacijske metode. Obstoječe ERM metode so kamnomet, pomoli, trstičje in šaš ter vegetacijski pas. Glede na rezultate analize leta 1992 in 2010 domnevamo, da so te metode vzrok za tako dobro stanje vode Ivarčkega jezera. Pomembno je, da ljudi ozavestimo in s tem poudarimo pomembnost ekoremediacij za Ivarčko jezero, le tako bodo te metode še naprej omogočale dobro stanje jezera. Ugotovili smo, da so ekoremediacije najbolj primerna metoda pri čiščenju in zaščiti jezer.
Ključne besede: Ključne besede: ERM, Ivarčko jezero, evtrofiakcija, trajnostni razvoj, biodiverziteta.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2951; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
TRAJNOSTNA POPLAVNA VARNOST V POREČJU SELŠKE SORE Z EKOREMEDIACIJAMI
Doroteja Kociper, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno poplavno ogroženo porečje Selške Sore, kjer so se v zadnjih 19-ih letih zvrstile že štiri katastrofalne poplave. Zadnje, najbolj uničujoče so bile leta 2007. Nadaljnje klimatske spremembe in človekovi posegi v naravo bodo pogostost in učinek poplav še povečali. Zato je že danes potrebno razmišljati o zagotavljanju sonaravne in trajnostne poplavne varnosti, ki bo omogočala varno bivanje s poplavami. Tako smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki igrajo pomembno vlogo na poplavnem območju Selške Sore. Predvideli smo trajnostno poplavno varnost na primeru pritoka Selške Sore, Luše. Uporaba ekoremediacij (ERM) za poplavno varnost zagotavlja ekološko sprejemljivejše ureditve, naravnejše stanje vodnega okolja in hkrati zmanjšuje nevarnost pred hudourniškimi poplavami. Menimo, da bi s trajnostnimi in celovitimi pristopi v porečju bistveno zmanjšali učinke visokih voda. Danes je stanje ravno nasprotno, zaradi regulacij in ureditev v sami strugi in ne v porečju, Selška Sora s pritoki močno poplavlja.
Ključne besede: ekoremediacije, trajnostni razvoj, poplavna varnost, Selška Sora, Luša
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2356; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (44,86 MB)

7.
Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009
Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3538; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

8.
ZNAČILNOSTI KANALIZIRANIH VODOTOKOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI NA PRIMERU POTOKA TRNAVICA
Anja Zahrastnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ker je človek v preteklosti zaradi svojih potreb preveč spreminjal vodne ekosisteme, se je le-tem porušilo njihovo naravno ravnovesje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je večina vodotokov antropogeno spremenjenih. Njihova struga je kanalizirana, uravnana, kar se kaže v zmanjševanju samočistilnih sposobnosti vodotokov in biotske pestrosti ter izgubi prvotne biotske podobe degradiranega območja. Ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja vodotokov bo potrebna, saj je voda strateška dobrina in jo bomo morali bolj varovati. Kot primer kanaliziranih vodotokov, je v diplomskem delu predstavljen potok Trnavica. S pomočjo terenskega dela je bilo ugotovljeno, da je potok reguliran, onesnažen zaradi točkovnega (odplake) in netočkovnega (kmetijstvo) onesnaževanja, poleg tega pa vodo izkoriščajo za namakanje kmetijskih površin s čimer se znižajo poletni nizki pretoki. Na podlagi terenskega dela in meritev kemijskih lastnosti vode potoka Trnavica, je bilo ugotovljeno, da je njeno kemijsko stanje slabo. Kot možnost ponovne oživitve potoka Trnavica so v diplomskem delu predstavljene revitalizacije, saj omogočajo z razgibanjem rečnega dna obogatitev vode s kisikom, obogatijo floro in favno, kar poveča biološko aktivnost in zadržijo vodo tam, kjer je potrebno in s tem zmanjšajo nevarnost poplav. Z njimi se lahko doseže dobro ekološko stanje potoka Trnavica. Ekoremediacijske tehnike so ena izmed možnosti prilagoditve vodnih ekosistemov na podnebne spremembe. Na takšen način bi Trnavica spet oživela, pokrajina ob njej pa bi dobila dodatni pomen.
Ključne besede: fizična geografija, ekosistem, kanaliziran vodotok, ekoremediacije, revitalizacija, potok Trnavica, Spodnja Savinjska dolina, Slovenija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2814; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici