| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 254
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v Sloveniji
Kristian Lipovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

2.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

3.
Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enoti
Danijel Žlaus, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Ključne besede: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (6,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, magistrsko delo

Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

6.
Ocena solarnega potenciala občine slovenska bistrica in etični vidiki rabe sončne energije
Špela Arzenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Ocena solarnega potenciala občine Slovenska Bistrica in etični vidiki rabe sončne energije smo se posvetili področju energetike. Zavedamo se, da smo v življenju v veliki meri odvisni od energije, ki jo lahko pridobivamo iz različnih virov. Ker nas strokovnjaki iz leta v leto bolj opozarjajo na negativne posledice rabe neobnovljivih virov (premog, nafta, zemeljski plin), smo primorani iskati nove načine in vire, ki nam bodo tudi v prihodnje omogočali oskrbo z energijo. Alternativno možnost na tem področju predstavljajo obnovljivi viri energije (voda, veter, biomasa, sonce), ki naj bi povzročali manj škode v okolju. Namen magistrskega dela je podati oceno solarnega potenciala za občino Slovenska Bistrica, na podlagi katere bi se občina Slovenska Bistrica lahko ravnala pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov na področju energetske oskrbe. Z geografskega vidika smo se pri ustvarjanju magistrskega dela poslužili deskriptivne in komparativne metode. Z omenjenima pristopoma smo predstavili obravnavano območje, obnovljive vire energije in njihov vpliv na okolje. Z metodo klasifikacije smo poskušali definirati pojem solarnega potenciala, z metodo kompilacije pa smo ob lastnih ugotovitvah povzeli tudi spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev, ki so v preteklosti že obravnavali izbrano tematiko. V empiričnem delu smo izdelali natančen model površja občine Slovenska Bistrica, identificirali primerne površine za namestitev solarnih panelov, identificirali že obstoječe solarne panele v občini, izračunali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah v Slovenskih Bistrici, primerjali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah med Standard Sky in Uniform Sky modelom ter ocenili solarni potencial obravnavane občine. S filozofskega vidika smo pri predstavitvi teoretičnih izhodišč izhajali iz strokovne in znanstvene literature izbranega področja. V normativnem delu, posvečenem etičnim vidikom rabe sončne energije, smo uporabili metodo pojmovne analize in logičnokritične analize argumentov ter aplikacije uveljavljenih moralnih teorij in veljavnih moralnih načel na konkretne primere. Naš cilj je bil ovrednotiti uporabo sončne energije z vidika naših morebitnih moralnih dolžnosti do okolja in načel medgeneracijske pravičnosti ter podati možne rešitve oziroma ukrepe na področju uporabe sončne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, okoljska etika, medgeneracijska pravičnost, trajnosti razvoj
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

7.
8.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Ključne besede: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 535; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (670,37 KB)

9.
Numerična in eksperimentalna analiza raztapljanja soli v vodi med mešanjem
Danijel Kosi, 2020, magistrsko delo

Opis: magistrski nalogi je opisan razvoj računskega modela raztapljanja soli na osnovi računalniške dinamike tekočin in njegova eksperimentalna validacija. Validacija temelji na eksperimentalnem delu oz. merjenju koncentracije solne raztopine s pomočjo merilnega instrumenta WTW Multi 3320. Preko električne prevodnosti, ki smo jo z merilcem merili, smo rezultate s funkcijo pretvorili v koncentracijo. Naslednji korak je bil simuliranje mešanja delcev soli povprečne velikosti v vodi za pridobitev povprečne hitrosti delcev. Predstavljen je uporabljen geometrijski model, ki smo ga zmodelirali v programu SolidWorks in simulacija, ki smo jo izvedli v programu Fluent. Na koncu smo naredili preračun v programu Excel, s katerim smo hoteli čim bolj natančno opisati raztapljanje soli, ki smo jo zabeležili pri eksperimentalnih meritvah.
Ključne besede: Raztapljanje, solna raztopina, merjenje koncentracije, merjenje električne prevodnosti, numerična simulacija z delci, raztapljanje soli v vodi, preračun raztapljanja soli.
Objavljeno: 18.05.2020; Ogledov: 388; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

10.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Ključne besede: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (320,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici