| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

2.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, magistrsko delo

Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

4.
Ocena solarnega potenciala občine slovenska bistrica in etični vidiki rabe sončne energije
Špela Arzenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Ocena solarnega potenciala občine Slovenska Bistrica in etični vidiki rabe sončne energije smo se posvetili področju energetike. Zavedamo se, da smo v življenju v veliki meri odvisni od energije, ki jo lahko pridobivamo iz različnih virov. Ker nas strokovnjaki iz leta v leto bolj opozarjajo na negativne posledice rabe neobnovljivih virov (premog, nafta, zemeljski plin), smo primorani iskati nove načine in vire, ki nam bodo tudi v prihodnje omogočali oskrbo z energijo. Alternativno možnost na tem področju predstavljajo obnovljivi viri energije (voda, veter, biomasa, sonce), ki naj bi povzročali manj škode v okolju. Namen magistrskega dela je podati oceno solarnega potenciala za občino Slovenska Bistrica, na podlagi katere bi se občina Slovenska Bistrica lahko ravnala pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov na področju energetske oskrbe. Z geografskega vidika smo se pri ustvarjanju magistrskega dela poslužili deskriptivne in komparativne metode. Z omenjenima pristopoma smo predstavili obravnavano območje, obnovljive vire energije in njihov vpliv na okolje. Z metodo klasifikacije smo poskušali definirati pojem solarnega potenciala, z metodo kompilacije pa smo ob lastnih ugotovitvah povzeli tudi spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev, ki so v preteklosti že obravnavali izbrano tematiko. V empiričnem delu smo izdelali natančen model površja občine Slovenska Bistrica, identificirali primerne površine za namestitev solarnih panelov, identificirali že obstoječe solarne panele v občini, izračunali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah v Slovenskih Bistrici, primerjali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah med Standard Sky in Uniform Sky modelom ter ocenili solarni potencial obravnavane občine. S filozofskega vidika smo pri predstavitvi teoretičnih izhodišč izhajali iz strokovne in znanstvene literature izbranega področja. V normativnem delu, posvečenem etičnim vidikom rabe sončne energije, smo uporabili metodo pojmovne analize in logičnokritične analize argumentov ter aplikacije uveljavljenih moralnih teorij in veljavnih moralnih načel na konkretne primere. Naš cilj je bil ovrednotiti uporabo sončne energije z vidika naših morebitnih moralnih dolžnosti do okolja in načel medgeneracijske pravičnosti ter podati možne rešitve oziroma ukrepe na področju uporabe sončne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, okoljska etika, medgeneracijska pravičnost, trajnosti razvoj
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

5.
Prispevek k poznavanju ekologije solinarke (aphanius fasciatus) v slovenskih obrežnih mokriščih
Nola Obersnel, 2019, magistrsko delo

Opis: Solinarka Aphanius fasciatus je majhna vsejeda riba iz družine drstečih živorodnih krapovcev (Cyprinodontidae). V Sloveniji je prisotna na več obmorskih mokriščih. Naša raziskava je potekala v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah od jeseni 2014 do decembra 2016. Opravili smo 24 vzorčenj. V pionirski raziskavi (2014 in 2015) smo ugotavljali vpliv ekoloških dejavnikov na kondicijski indeks rib solinark. Namen je bil nadgraditi pionirsko raziskavo z novimi dejstvi in znatno večjim vzorcem ter ugotoviti ali se ugotovljeni vzorec (kondicijski indeks in biometrija) iz predhodne raziskave ohranja. Metoda vzorčenja je temeljila na lovu osebkov z veliko mrežo za lov planktona, vršami ter srednje veliko mrežo za lov manjših morskih organizmov. Za ugotavljanje fizičnega stanja osebkov smo za vsak osebek (2379 osebkov) na podlagi dolžine in mase izračunali Fultonov kondicijski faktor. Ugotovili smo, da imajo solinarke boljši kondicijski indeks in biometrične lastnosti v večjih habitatih, kot so solinski bazeni ter lagune in nekoliko slabši v manjših habitatih (kotanje in kanali). Prisotnost vegetacije ni ključna za preživetje. Najmanj primerna območja zanje so naravne majhne kotanje brez dotoka vode. V slednjih je večja možnost infestacij s paraziti, kot v lagunah, kanalih in solinskih bazenih. V populacijah so samice v primerjavi s samci številčnejše in imajo boljši kondicijski indeks ter biometrične lastnosti. Starostno razmerje populacij je v prid mlajšim osebkom. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smotrno vzorčiti v poletnih mesecih ter v večjih habitatih.
Ključne besede: solinarka, Fultonov kondicijski faktor, biometrične lastnosti, solinski bazen, kanal, kotanja, laguna
Objavljeno: 23.01.2020; Ogledov: 415; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

6.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 433; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

7.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 412; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

8.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 745; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

9.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

10.
Začetni monitoring rastlinske sestave in izbranih skupin členonožcev na presajenih travnikih na avtocestni trasi v Gruškovju
Gregor Fištravec, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ovrednotiti uspešnost posega presaditve travnika po metodi presaditve blokov prsti, ki so ga kot izravnalni ukrep izvedli pri gradnji avtocestne trase v Gruškovju v Sloveniji. Uspešnost smo ugotavljali s primerjavo strukture rastlinskih in živalskih združb med ohranjenim travnikom, ki je služil kot izhodiščni travnik in preseljenim travnikom. Primerjali smo vrstno pestrost, indekse diverzitete in rezultate ordinacijske analize. Ugotovili smo, da je bila presaditev uspešna. Število vrst in indeksi diverzitete se med izhodiščnim in preseljenimi travniki niso bistveno razlikovali. Večja razlika je bila le pri popisu leta 2016, ko smo na preseljenih travnikih izmerili višjo pestrost. Podobnost s preseljenim travnikom se je iz leta v leto sicer nekoliko manjšala, kar je potrdila tudi ordinacijska analiza, a so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati uspešnih presaditev, ki jih lahko najdemo v znanstveni literaturi. Omejitev raziskave je bila v tem, da nismo merili abiotskih dejavnikov, prav tako vzorčenje členonožcev ni bilo zadostno.
Ključne besede: Presaditev travne ruše, indeksi diverzitete, rastlinske združbe, indeksi podobnosti, izravnalni ukrep.
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 554; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici